V odvetniški pisarni Jožeta Hribernika so prejšnji teden predstavili 51 strani dolgo sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Milko Novič. Kot je znano, je vrhovno sodišče na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo sodbo, s katero je bil Milko Novič obsojen na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.
Žal mediji niso podrobneje analizirali vsebine obrazložitve sodbe vrhovnega sodišča, ki je za okrožno sodnico Špelo Koleta in višje sodnike Stanko Živič, Milana Štruklja in Tatjano Merčun hud udarec. Argumentacija vrhovnega sodišča (poročevalka v zadevi je bila vrhovna sodnica Barbara Zobec) je namreč za omenjene sodnike uničujoča. Pri sojenju so zagrešili toliko kršitev, da se lahko vprašamo o njihovi usposobljenosti za sodniški poklic.
Na vrhovnem sodišču so te sodnike poučili glede različnih mnenj sodnih izvedencev v zvezi s sledmi po streljanju. Vsi izvedenci razen Franca Sabliča so namreč Noviča v zvezi s temi delci razbremenili. Kot piše v sodbi vrhovnega sodišča, mora sodnik v tem primeru upoštevati za obtoženca najugodnejše mnenje ali pa izvedenskih mnenj ne upošteva in odloči na podlagi drugih dokazov. Sodnica Špela Koleta ni storila nič od tega, pač pa je slepo zaupala mnenju Sabliča, s čimer je kršila določbe zakona o kazenskem postopku (ZKP), so zapisali.
Janko Jamnik je bil deležen groženj, a ne od Noviča, pač pa od zloglasnega Libanonca Michela Stephana. Vse to višjih sodnikov ni zanimalo.
Toda to je šele začetek pravne lekcije, ki jo je vrhovno sodišče priredilo za Koleto in višje sodnike, ki so potrdili njeno sodbo zoper Noviča. Vrhovni sodniki so kot nesprejemljivo ugotovili, da je Koleta zavrnila dokazni predlog obrambe, da bi se zasegli posnetke določenih nadzornih kamer na dan umora. Koleta je namreč sledila tožilki Blanki Žgajnar, češ da je Novič prikolesaril do kraja storitve umora pred ljubljansko restavracijo Via Bona, kar naj bi dokazala tudi rekonstrukcija v okviru sojenja.
S kolesi so za potrebe sojenja opravili pot od Novičevega doma do restavracije, kot naj bi jo prevozil on ob umoru. Toda, pozor, tiste, ki so delali rekonstrukcijo, so »ujele« nadzorne kamere na poti, medtem ko Noviča, ki naj bi na kolesu opravil isto pot, ni »ujela« nobena kamera. Kako je to mogoče? S tem se sodnica ni ukvarjala, še več, zavrnila je zaseg posnetkov nadzornih kamer!
Vrhovni sodniki so bili jasni: s tem je Koleta Noviču kršila ustavno pravico do obrambe. Vrhovni sodniki so zapisali stavek, zaradi katerega bi se okrožna sodnica lahko pogreznila od sramu: »Ob upoštevanju fizikalnih zakonov isti predmet ne more biti hkrati na dveh mestih bilokacija).« Očitno sodnice niso poučili zgolj o pravu, pač pa tudi o zakonih fizike.
Toda argumenti zoper obsodilno sodbo se valijo še naprej. Kot vemo, je po teoriji sodnice Koleta Novič iz svojega stanovanja iz naslanjača odvihral na kolo proti Via Boni tik za tem, ko je stanovanje zapustila njegova hčerka. V nekaj minutah naj bi prispel do restavracije, se skril, ustrelil Jamnika, nato na kolesu odbrzel domov. Pri tem ni jasno niti to, kako naj bi vedel, kdaj natanko bo Jamnik tam.
Na prednovoletno zabavo Kemijskega inštituta je Jamnik namreč zamujal več kot pol ure. Novičeva hčerka je odšla na trening skupaj s svojo prijateljico, njun avtomobil naj bi bil viden na enem od posnetkov v času, ko bi imel po teoriji sodnice Novič še ravno dovolj časa za umor. Toda ne boste verjeli, policija avtomobila s posnetka sploh ni mogla identificirati!? Kljub temu je sodnica tudi na ta »dokaz« oprla svojo sodbo. Tudi glede tega je vrhovno sodišče presodilo, da je Koleta s tem kršila zakon o kazenskem postopku. Zaradi vsega opisanega so vrhovni sodniki določili, da mora v novem sojenju soditi drug sodnik.
Toda sramotno vlogo so odigrali tudi višji sodniki Stanka Živič, Milan Štrukelj in Tatjana Merčun. Niso bili pripravljeni zaslišati Ane Jamnik – matere umorjenega Janka Jamnika. Pazite, Jamnikova mati je bila pripravljena pričati v prid Noviču, saj je prepričana, da je bil morilec nekdo drug in je bilo povsem drugo ozadje. Jamnikova mati je za medije izjavila, da se je bal za življenje, vendar se ni bal Noviča, ampak drugih. Deležen je bil groženj, a ne od Noviča, pač pa od zloglasnega Libanonca Michela Stephana. Vse to višjih sodnikov ni zanimalo. S tem so kršili Novičevo ustavno pravico do obrambe, je poudarjeno v sodbi vrhovnega sodišča.
