Tako naj bi delovala slovenska protikoronska aplikacija - če jo potrdijo poslanci
Slovenska aplikacija za opozarjanje na morebitne stike z okuženimi s koronavirusom bo najverjetneje narejena po vzoru italijanske ali nemške. Delovala bi na prostovoljni bazi, ne bo omogočala sledenja lokaciji, starejši podatki o stikih med telefoni pa se bodo avtomatsko brisali. Pripravljati jo bodo začeli, ko bo DZ prižgal zeleno luč rešitvi.
Profimedia
Vlada je v nedeljo potrdila predlog četrtega protikoronskega zakona, v katerem je predvidela tudi zagon aplikacije za pametne telefone, s pomočjo katere bi njene uporabnike anonimno opozarjala, da so bili v stiku z nekom, ki je okužen z novim koronavirusom.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je na današnji izjavi za medije poudarila, da bo to tehnološka rešitev, ki bo epidemiologom pomagala pri identifikaciji stikov, ne bo omogočala sledenja lokaciji naprave, saj bo delovala na osnovi bluetooth tehnologije. To bo najbolj uporabno v primeru ponovnega razmaha epidemije novega koronavirusa, saj ima Slovenija premalo epidemiologov, da bi lahko dovolj hitro obdelovali stike okuženih v primeru velikega števila okuženih.
Aplikacija bi bila po besedah Bregantove prostovoljna. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak je praktično ponazoril njeno uporabo. Posameznik bi aplikacijo naložil na svoj pametni telefon. Aplikacija bi zaznavala vsak stik z drugim telefonom, ki bi imel prav tako naloženo aplikacijo, če bi se srečala na razdalji, krajši od 1,5 metra in bi bila v stiku dlje kot 15 minut.
Ti podatki bi se v celoti anonimizirani zapisovali v bazo stikov. Vsak imetnik telefona z aplikacijo, ki bi bil pozitiven na okužbo, bi dobil kodo, ki bi jo vpisal v bazo stikov. Vpis bi sicer morali potrditi še na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Aplikacija bi predvidoma enkrat dnevno preverjala podatke v bazi stikov in okužb lastnika telefona za nazaj opozorila, v kolikor je prišel v stik s telefonom okuženega posameznika.
Ostanite obveščeni
Obvestilo bi razkrilo le, kdaj in približno kje je prišlo do stika, ne pa identiteto okuženega, je poudarila Bregantova.
Oba državna sekretarja se zavzemata, da bi bila odločitev o namestitvi in uporabi aplikacije v celoti prostovoljna in stvar vsakega posameznika.
Kakšni bodo stroški aplikacije, bo odvisno od tega, katero obstoječo aplikacijo bi izbrali, za kakšne prilagoditve se bo Slovenija odločila - zgolj za prevajanje ali tudi za dodajanje drugih funkcij. Geršak pričakuje, da bi jo lahko na ministrstvu za javno upravo pripravili v roku dveh do štirih tednov po tistem, ko bo državni zbor potrdil zakon.
Ključne besede