Meni, da je "vlada s tem Slovenijo umaknila iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo".

"Medtem ko bruseljska birokracija ostaja tiho ob iztrebljanju celih vasi kristjanov v Nigeriji, pomorih lastnih ljudi s strani Hamasa v Gazi, masakrih v Iranu ali vse pogostejših antisemitskih izpadih v Evropi, reagira na vsako napoved Izraela, da bo zgradil kako vas. Uporaba dvojnih meril je tako imenovano zunanjo politiko EU pripeljala v stanje blizu irelevantnosti," je na omrežju X sporočil Janša.

Dodal je, da "že ena sama beseda predsednika ZDA lahko povzroči spremembo cen energentov", medtem ko "prazna zunanjepolitična sporočila EU ne spreminjajo ali rešujejo ničesar".

Janša se je s tem odzval na polemike, ki so v sredo sledile poročanju portala EUobserver, da je Slovenija pretekli teden blokirala sprejetje izjave EU, v kateri bi ta obsodila načrte Izraela za gradnjo domov za izraelske naseljence na strateško pomembnem delu zasedenega Zahodnega brega v okviru projekta E1.

Da Slovenija ni podprla izjave, je v sredo potrdilo tudi zunanje ministrstvo in sporočilo, da je vlada ocenila, da takšna izjava trenutno ne bi prinesla dodane vrednosti. Dodali so, da je Evropski svet že junija izrazil stališče do omenjenega projekta.

Ker je Slovenija nasprotovala izjavi, je Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) v nedeljo objavila zgolj izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas, ki ima nižji diplomatski status.

Poteza vlade je sprožila številne odzive. Predsednica Nataša Pirc Musar je menila, da bi Slovenija morala podpreti skupno izjavo EU, in se zavzela za jasen in enoten evropski odziv. Opozicija pa je ostro kritizirala vlado, na čelu z Janšo in SDS. Menili so, da gre za zagovarjanje interesov Izraela v škodo Slovenije.

Na Janševe trditve o tem, v katerih primerih "bruseljska birokracija ostaja tiho", se je danes po poročanju časnika Večer odzval politolog Faris Kočan.

Poudaril je, da je Evropski parlament julija sprejel resolucijo o preganjanju kristjanov v Nigeriji, uradno poročilo EU o človekovih pravicah dokumentira hude kršitve Hamasa in drugih oboroženih skupin v Gazi, Svet EU pa je maja razširil seznam sankcij proti Hamasu. Glede Irana pa je navedel, da je EU januarja sprejela nove sankcije zaradi nasilnega zatiranja protestov.

O tem, da Bruselj molči o antisemitizmu v Evropi, pa je Kočan zapisal, da ima EU od leta 2021 sprejeto strategijo boja proti antisemitizmu in spodbujanja judovskega življenja za obdobje 2021-2030.

Izraelski sporni projekt E1, ki je bil zaradi mednarodnega nasprotovanja desetletja zamrznjen, sicer skupno vključuje gradnjo približno 3400 stanovanjskih enot na okoli 12 kvadratnih kilometrih površin, naselbina pa bo umeščena med Vzhodni Jeruzalem in obstoječo naselbino Male Adumim.

Izraelska vlada je prejšnji teden objavila razpise za gradnjo približno 1200 domov za tem območju, kar so v skupni izjavi pred tednom dni obsodili voditelji Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Kanade in Norveške.

Zapisali so, da bodo izraelski načrti spodkopali možnost rešitve dveh držav, saj bo projekt E1 razbil Zahodni breg in škodoval ozemeljski celovitosti palestinskih ozemelj. Poudarili so še, da so izraelske naselbine na Zahodnem bregu nezakonite, kar je tudi stališče mednarodne skupnosti, ki ga je potrdil Varnostni svet ZN.