Revija Reporter
Slovenija

Tako bi se država lotila romske problematike: namesto izplačil v denarju bi jim plačevali račune, za vozniški izpit bi se zahtevala osnovnošolska izobrazba

Nenad Glücks

12. dec. 2020 6:00 Osveženo: 6:59 / 12. 12. 2020

Deli na:

Romsko naselje Žabjak pri Novem mestu.

Primož Lavre

Prejšnji teden se je v Novem mestu sestala delovna skupina za obravnavo romske problematike, katere predsednik je državni sekretar na MNZ Anton Olaj. Gre za nekdanjega direktorja novomeške policijske uprave, torej je z romsko problematiko, ki je posebej pereča na Dolenjskem, dobro seznanjen. V delovni skupini so sicer predstavniki ministrstev za pravosodje, delo, izobraževanje, kulturo in notranje zadeve ter župani najbolj »prizadetih« občin. Že kmalu naj bi sprejeli sistemske ukrepe.

Uspelo nam je pridobiti zapisnik seje delovne skupine, kjer so med drugim posebno pozornost posvetili večji zaposljivosti tudi zelo nezaposljivih Romov, ki nimajo ustreznih veščin in izobrazbe. Na ministrstvu za delo v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje razmišljajo v smeri, da bi se vsem staršem, ki ne pošiljajo otrok v osnovno šolo (ta je obvezna), denarna pomoč in otroški dodatek izplačevala v funkcionali. Torej se sredstev ne bi izplačevalo Romom v denarju, pač pa bi centri za socialno delo s temi sredstvi avtomatično Romom plačevali določene račune in jim pripravljali naročilnice za nakup živil. Veljavna zakonodaja to že omogoča.

Toda zdaj zajemite sapo: »Centri za socialno delo teh zakonskih določb ne izvajajo, predvsem zaradi groženj in posledic, ki bi sledile takšnim odločbam.« Prav ste prebrali. Država prek centrov za socialno delo ne izvaja zakonodaje, ker na Dolenjskem obstaja etnična skupina državljanov, ki z ustrahovanjem socialnih delavk doseže, da jih še vedno zalagamo z denarjem, čeprav ne izvajajo niti obveznosti pošiljanja otrok v osnovno šolo. Sprevrženo pri tem je, da razne nevladne organizacije ravno Rome pogostokrat izpostavljajo kot tiste, ki so diskriminirani.

Na ministrstvu za delo pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja razmišljajo, da bi se te določbe izvajale avtomatsko, brez podpisa uradne osebe. Ob tem velja pripomniti, da seveda nihče ne krivi zaposlene v CSD, ki se nočejo izpostavljati. Glede denarne socialne pomoči bi, kot je pojasnila državna sekretarka Mateja Ribič z ministrstva za delo, lahko sistemsko zagotovili, da bi se iz tega naslova poplačali dolgovi posameznikov za javne storitve (komunala, elektrika, voda). Na tem ministrstvu želijo tudi povečati zaposljivost Romov in njihovo vključitev na trg dela. Oziroma reševati večji problem: zdaj prejemajo višje socialne transferje, kot če bi se zaposlili. Glede tega bi morali spremeniti zakon o urejanju trga dela: pri določbah, ki predpisujejo, da mora brezposelna oseba v treh mesecih, odkar je vpisana v evidenco brezposelnih, sprejeti delo, ki je za eno stopnjo nižje od izobrazbe te osebe.

Dodali bi dikcijo, da mora tisti, ki je med brezposelnimi, po šestih mesecih sprejeti tudi delo dve stopnji nižje od njegove dejanske izobrazbe. Če takega dela ne bi sprejela, bi jo zbrisali iz evidence iskalcev zaposlitve. Tako ne bi bila več upravičena do denarnega nadomestila, prav tako ne do denarnega sklada pomoči. Področje javnih del: že po sedanji zakonodaji bi morali tistega brezposelnega, ki brez opravičljivega razloga noče opravljati javnih del, zbrisati iz evidence (in mu s tem odtegniti denarno nadomestilo). Toda, pozor! Kot pravi Ribičeva, se to »do zdaj sicer ni striktno izvajalo, strokovni sodelavci na zavodih za zaposlovanje pa so bili na to opozorjeni.«

Ugotovili so, da je proces izbrisa osebe iz evidence brezposelnih zelo dolgotrajen, tudi do šest mesecev. Razmišljajo, da zoper odločbo o izbrisu ne bi bilo več mogoče avtomatično vložiti pritožbe. Samo od tri do pet odstotkov pritožb je namreč pozitivno rešenih.

Predstavnik z ministrstva za pravosodje je v zvezi s problematiko povratništva (ponavljajoča se kazniva dejanja) predstavil dva vidika: povratniki ne plačujejo glob za prekrške. Na MP predlagajo izvajanje veljavnega (!) zakona o prekrških. Če so ugotovljeni takšni prekrški, storilec ne more dobiti vozniškega in prometnega dovoljenja. Le zakaj se to ne izvaja!? Drugi vidik so pogojne obsodbe. Sodišča namreč Romov pogosto ne obsojajo na zaporne kazni, pač pa zgolj na pogojne, čeprav se kazniva dejanja ponavljajo. Tožilstvo naj bi preučilo in predlagalo ustrezne drugačne prakse.

Župan občine Kočevje Vladimir Prebilič pravi, da bi morali opravljanje vozniškega izpita pogojevati s pridobljeno obvezno izobrazbo, torej osnovno šolo. Lahko rečemo, da velika večina Romov na Dolenjskem glede na sedanje stanje tako ne bi mogla priti do vozniškega izpita. Predlaga še, da oseba, ki stori veliko prekrškov in kršitev javnega reda in miru, ne bi bila več (ali pa le delno) upravičena do izredne denarne pomoči. Po besedah župana občine Črnomelj Andreja Kavška bi morali biti tisti, ki delajo z Romi, dodatno usposobljeni (zaposleni v centrih za socialno delo, na šolah, občinah). Morda bi jim morala biti zagotovljena tudi psihološka pomoč! Opozoril je še, da učitelji ne sporočajo, da otroci izostajajo od pouka. Očitno niti učitelji ne želijo imeti preveč težav …