Tajkunski prijemi Mirka Kraševca

Za finančno polomijo mariborske nadškofije je kriv njen ekonom Mirko Krašovec, ki se je obnašal kot nekakšen baron, je prepričan Anton Guzej, nekdanji generalni direktor RTV Slovenija in prvi generalni direktor nekdanje Krekove banke. Prav odločitev Krašovca o prodaji Krekove banke tujcem povzročila sedanjo krizo nadškofije, pravi Guzej.

Verižni stečaji in izguba premoženja okoli 70.000 delničarjev je zagotovo najbolj črni scenarij, ki se lahko zgodi zaradi povsem napačnih poslovnih odločitev mariborske škofije. Te so po prepričanju Antona Guzeja, nekdanjega generalnega direktorja RTV Slovenija, tesno  povezane prav z vsiljeno prodajo izjemno dobro stoječe Krekove banke tujcem, za katero se je zaradi nalaganja kapitala banke v nove, četudi rizične naložbe, ves čas najbolj zavzemal prav Mirko Krašovec, nekdanji glavni ekonom mariborske nadškofije.

Guzej velja za dobrega poznavalca razmer v mariborski nadškofiji, saj je bil leta 1993 imenovan za direktorja Krekove banke, ko je ta imela le še osnovni kapital in še ni poslovala niti s fizičnimi niti s pravnimi osebami. V svojem petletnem mandatu se je ves čas zavzemal za to, da banka ostane v slovenskih rokah, kar je razvidno tudi iz letnih poročil, hkrati pa je bilo zanj pomembno, da banka izhaja iz Krekovega duha vzajemnosti. V času njegovega vodenja je imela banka dobro boniteto, s prvotnega 28. mesta med slovenskimi bankami se je po petih letih po donosnosti uvrstila že na 11. mesto. Tako se je zdelo povsem razumljivo, da bo Guzej nastopil tudi drugi mandat, a se to ni zgodilo. Tedanji devetčlanski nadzorni svet banke, ki mu je predsedoval Mirko Krašovec, mu mandata ni hotel podaljšati, četudi je imel popolno podporo članov, ki so bili v nadzorni svet imenovani iz gospodarskih vrst.

Že kmalu po odhodu Antona Guzeja se je začel proces za odprodajo Reiffeisen Bank. Ravno v tistem obdobju je Krekova družba začela zbirati certifikate, dobršnji del kapitala Krekove banke pa je šel v Krekovo družbo z namenom upravljanja in nakupa podjetij. Rezultat vseh tedanjih rizičnih naložb je danes izstavljen, Guzej pa je prepričan, da je najpomembnejši krivec Mirko Krašovec, saj je prav on držal v rokah vse niti: »Zmeraj je favoriziral sklepe, ki so mu bili všeč. Sploh ga ni zanimalo, kaj je všeč drugim, in prav zato mariborska nadškofija ni upoštevala niti protestov ne koprske ne ljubljanske nadškofije. Njegovemu zavzemanju za finančna holdinga Zvon 1 in Zvon 2 in za družbo T2, pri katerih je v času recesije prišlo do izjemne zadolženosti, je nasprotovala večina duhovnikov, a se je ves čas obnašal kot nekakšen baron. Njegovi prijemi so bili povsem enaki prijemom slovenskih tajkunov.«

Poleg Mirka Krašovca je za skorajda brezupen položaj zagotovo odgovoren tudi Miran Kramberger. »Moje mnenje je enako mnenju dr. Ivana Štuheca, ki je dejal, da sta se holdinga Zvon 1 in Zvon 2 znašla v težavah samo zaradi propadlih investicij in dolgov projekta T2,« je dejal Guzej. Zadnji, a še zdaleč ne najmanj pomembni krivec pa je, žal, tudi nekdanji mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, ki je Miranu Kraševcu povsem zaupal in mu kljub vztrajnim opozorilom klerikov pustil povsem proste roke.