Če se bodo izpolnila pričakovanja poslancev, naj bi se do odhoda na parlamentarne počitnice v poslanski režiji domala vseh strank pred nami pokazala ves blišč in beda tranzicije. Opozicija pripravlja povzetek vsega, kar je oziroma naj bi zagrešila vlada in mu dala po preskušenem obrazcu izpred štirih let skupno ime korupcija, vladni poslanci pa bi nadaljevali protitajkunski boj in se spopadli s koncentracijo kapitala oziroma razvpitimi menedžerskimi prevzemi po poštnih nabiralnikih. In tudi to je korupcija. Priča smo sklepnemu dejanju političnega spopada za interpretacijo slovenske tranzicije.
Že pred dobrim letom, ko so se začeli vrstiti afere, so se nekateri spraševali, zakaj za božjo voljo opozicija ne zahteva izredne seje o korupciji. Če bi bil predsednik vlade Janez Janša na čelu opozicije, bi jo zagotovo zahteval, so mnenjski voditelji bodrili opozicijo. Njena samozavest – medtem se je konsolidirala in dovolj poenotila – se je zdaj povečala in napočil je čas za ponovitev znamenite Janševe protikorupcijske izredne seje izpred štirih let, ko je s protikorupcijskim bojem zadal usoden udarec dvanajstletni vladavini liberalne demokracije. Pa je, kot lahko velikokrat slišimo, prejšnja opozicija res dobila volitve s kritiko korupcije in klientelizma? Dr. Urban Vehovar ugotavlja, da je v veliki meri zmagala ravno zaradi tega, Matevž Tomšič pa dodaja, da to ni bilo edini razlog, ki je zdaj vladajočo garnituro pripeljal na oblast, bil pa je zagotovo eden pomembnejših. “Dobro se je namreč navezoval na aroganco in samozadostnost prejšnje oblasti,” meni Tomšič.
Grims prevzel politično pobudo Lahovniku
Z napovedjo boja proti tajkunsko-politčnim povezavam je opozicijo že lani novembra prehitel predsednik vlade, zdaj pa je veter iz jadra opozicije na čelu z vodjem poslanske skupine Zares, Matejem Lahovnikom, vzel kar poslanec SDS Branko Grims. Politične pobude mu ni bilo težko prevzeti, saj tega, da sejo pripravljajo in z raznih vetrov zbirajo vladne grehe, Lahovnik ni skrival. Nasprotno. Tako so v začetku tedna, ne da bi o tem kaj povedali kolegom v drugih vladnih strankah, v SDS kar čez noč pripravili predlog, da državni zbor na izredni seji razpravlja tudi o za navadne volivce že nekaj časa najrazburljivejših menedžerskih prevzemih oziroma koncentracijah kapitala po poštnih nabiralnikih.
Ker je pri tem zaradi brata najbolj izpostavljen predsednik ljudske stranke Bojan Šrot, je kolateralna škoda tega »preusmerjanja pozornosti« tudi vladna SLS. V stranki so se najprej nameravali prav danes pogovoriti, kako ravnati, da bi jih zaradi podpore, ki jo Bojan Šrot v medijskih nastopih daje bratu Bošku, v ključnih mesecih pred volitvami povsem ne zmlel spopad za zdaj le še nemoralen, če že ne tudi nezakonit prevzem pivovarne v Laškem, v katerem že skoraj z veseljem sodeluje tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič, zaradi česar naj bi bili v pivovarni precej nazadovoljni. Nekako je sicer res, kar pravi poslanec SLS Josip Bajc, da nimajo veliko opraviti s tajkunstvom. Toda to je veljalo le do lani, ko je bil za novega predsednika izvoljen Bojan Šrot in je s ponosom govoril o tem, da so stranka kapitala. No, pozneje se je dopolnil, rekoč, da so zanj kapital predvsem ljudje.
