Dejanje presega okvir vandalizma in predstavlja simbolen napad na zgodovinski spomin, identiteto mesta in vrednote skupnosti, ki je svojo pot gradila na sobivanju, solidarnosti ter medkulturni povezanosti, pravijo v Gibanju Svoboda.

Predsednik lokalnega odbora Velenje Zahid Babajić pa ob tem izpostavlja: »Napad na kip ni napad na kamen, temveč na ljudi, ki tukaj živijo, in na zgodbo Velenja, zgrajeno na sobivanju in solidarnosti.« Velenje je po njegovem mesto, kjer so generacije ljudi različnih narodnosti in kultur skupaj ustvarjale razvoj, industrijski napredek in družbeno povezanost. Skrunitev kipa zato pomeni napad na samo jedro te identitete.

Petra Bevc, vodja svetniške skupine Svoboda Velenje ob tem poudarja: »Ko nekdo odžaga glavo spomeniku, želi odžagati tudi del identitete mesta.«

V Svobodi menijo, da je vandalizem – ne glede na ideološka izhodišča – popolnoma nedopusten. Zgodovina se razume, interpretira in preučuje skozi dialog in znanje, ne pa skozi nasilna dejanja. Takšna dejanja ne predstavljajo “kritike”, temveč ustvarjajo prostor, kjer se konflikti rešujejo z uničevanjem. To je nevaren odmik od demokratičnih načel.

Na to je opozoril tudi domačin in vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar: »Vandalizem ni izraz svobode, temveč izraz nemoči in poskus poniževanja namesto dialoga.« ter »Ko politiki opravičujejo vandalizem, spodbujajo kulturo, kjer je uničevanje sprejemljivo orodje političnega boja. To je nevaren korak stran od demokracije.«

Dodatno zaskrbljujoče po njihovem pa je, da nekateri politični akterji dejanje opravičujejo ali ga celo pozdravljajo. S tem legitimirajo miselnost, po kateri je uničevanje sprejemljivo sredstvo političnega izraza, še pravijo.

Poslanec Svobode Lenart Žavbi je ob tem poudaril: »Ne želim si, da bi kadarkoli prišla nazaj politika, ki zanika zgodovino Velenja in zgodovino Slovenije.«

Kot je v osebnem zapisu takoj po incidentu poudarila predsednica Svoboda Mladi Koroško in Šaleške doline, Lejla Hasić, je skrunitev kipa jasen pokazatelj globljih družbenih procesov, ki se odvijajo pred našimi očmi. »Razbitje kipa – kateregakoli kipa, ne glede na to, kako ga kdo doživlja – ni izraz političnega prepričanja, ampak izraz brutalnosti.« Poudarila je tudi, da takšna dejanja niso naključna, temveč posledica dolgoletnega političnega ustvarjanja razkola: »A dejanja, kakršnemu smo bili priča, ne nastanejo v praznini. Zrastejo v političnem okolju, v katerem se leta in leta sistematično spodbuja nestrpnost.« 

In dodala jasno opozorilo: »To je neposredna posledica normalizacije nasilnega besedišča, žalitev, groženj in obračunavanj, ki smo jim priča v slovenskem političnem prostoru. Mladi si želimo živeti v mirni in varni Sloveniji.« Velenje je s svojo zgodovino multikulturnosti postalo prostor sobivanja, delavske solidarnosti in skupne prihodnosti. Napad na spomenik je napad na to zgodbo, pravijo v Gibanju Svoboda, kje bodo tudi v prihodnje zagovarjali spoštovanje kulturne dediščine, odgovorno politično komunikacijo ter družbo, ki ne normalizira nasilja nad simboli skupnosti. Dejanje v Velenju je po njihovem opomin, kako hitro lahko sovražni simbolni akt preide v širši razkol, če nanj ne odgovorimo enotno in odločno.