V ameriških filmih na smrt obsojenemu ponudijo nadstandardno večerjo in kubanko. Tako lahko uživa v zadnjih minutah svojega življenja. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bi tako preživljanje poslednjih tuzemskih dni uvedel tudi v Sloveniji. Ampak za svinje, a ne katerekoli, za plemenske svinje. Slovenija bo za dobro počutje živali, preden postanejo zrezki, klobase ali ocvirki, letos namenila 2,32 milijona evrov. Da ne bi kakšen kmet v žepe samo pospravil denar, svinjam pa na primer ne bi uredil talnega ogrevanja, obstaja uredba o ukrepu za »dobrobit živali«.
Pod aktom, ki ureja življenje svinj, bo podpisan premier Miro Cerar, predlagatelju Dejanu Židanu je treba priznati, da se je zelo potrudil. Uredba se nanaša na prašiča podvrste Sus scrofa domestica, katerega usoda je znana že vnaprej – končal bo na krožnikih. Najprej izvemo, da je plemenska svinja samica prašiča, ki se je najmanj enkrat prasila, plemenska mladica pa tista samica prašiča, ki se še ni prasila. Potem ko se seznanimo z uvodnimi pojmi, pride najbolj pomembno. Natančno je določeno, koliko kvadratnih metrov mora najmanj imeti svinja na voljo, kmet pa jo mora krmiti po posebnem receptu. Gre za krmo z visokim deležem vlaknin, ki svinji izboljša občutek sitosti, zmanjša agresivnost in odpravi stres. Seveda, kakšen okus pa bi imel pršut, če bi šla žival v zakol v stresu. Povsem razumljivi in logični predlogi.
Prav tako ne sme biti prezebla, zato je treba prasitveni boks ogrevati. »Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste seval ali razne oblike talnega ogrevanja, zagotovljeno mora biti tudi uravnavanje temperature,« je zapisano v uredbi. Človek se vpraša, zakaj ne kar klimatske naprave. Zadeva bi bila rešena, svinje pa bodo še bolj veselo korakale v klavnico in si požvižgavale »jaz, pa ti, pa židana marela«.
Denar za dobro počutje svinj očitno bo, za nadstandardno šolstvo ne. Seveda je prav, da moramo zategniti pasove, ker je slovenska država predraga, toda krizo bi morale s Slovenci deliti tudi Židanove svinje.