Doma lahko tako ravnamo. Sploh tisti, ki se napotkov držimo in v stanovanju preživljamo čas le s svojo družino, ko gremo ven na svež zrak, pa pazimo, da hodimo po osamelih poteh. Kaj pa tisti, ki morajo vsakodnevno odhajati v službo, na svoja delovna mesta? Tudi v podjetja, katerih produkti niso tako nujni za naše preživetje.
Vsaj kratkoročno. Bi lahko v tej zmedi, ko se čutijo delavci izigrani, sploh v proizvodnjah halah, kjer si delovna mesta delijo z več osebami, kaj več storila država? Po moje bi lahko. Pa četudi bi se za povrnitev škode, nastale zaradi zaustavitve ne nujne proizvodnje, zadolžila. Saj se ne bi prvič. Tudi ne bi bila edina država.
Na naše uredništvo še vedno prihajajo pisma zaposlenih v izlaškem ETI-ju in tudi iz drugih podjetij in ustanov. O tem smo poročali v včerajšnjem članku Dramatično pismo delavke podjetja ETI Izlake: Delavci smo prestrašeni in nezaščiteni in v svoji kolumni tudi Rado Pezdir z zgovornim naslovom: Rado Pezdir tokrat ogorčeno nad koronapodjetnike: Vi niste kapitalisti, vi ste stalinisti, jebe se vam za zaposlene!
Nekaj ur po našem članku smo objavili tudi odziv vodstva podjetja ETI, mag. Tomaža Berginca, kjer je zapisal, da bodo s proizvodnjo nadaljevali in dopisal, da bodo in so sprejeli nekaj dodatnih ukrepov. Poglejmo, kakšno sporočilo je danes zaposlene pričakalo na vidnih mestih.
V celoti si ga lahko preberete na spodnji fotografiji:
Mi pa smo pripravili kratek izvleček. V sporočilu zaposlenim je vodstvo zapisalo, da so na kolegiju sklenili, da se začne z merjenjem temperature delavcem in obiskovalcem, ki vstopajo na območje tovarne, kot drugo, pozivajo vse zaposlene, da čim manj prehajajo iz stavbe v stavbo ter da se zadržujejo v matičnem oddelku, kjer delajo. Ponovno pozivajo tudi k higieni rok in higieni kašljanja.
Dopisali so tudi nekaj napotkov okrog kajenja, nekaj napotkov so dali tudi kroničnim bolnikom in bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom, da se posvetujejo z osebnim zdravnikom, ali jim pripada bolniška odsotnost ali pa zaprosijo za izredno izrabo dopusta oziroma ostanejo doma. Podobno svetujejo tudi delavcem nad 60 let. Poskrbeli bodo tudi za pogostejše čiščenje prostorov in opreme.
Tole pa je zapisal mag. Tomaž Berginc: "V vodstvu podjetja smo z vso odgovornostjo ocenili, da kljub težavam v povezavi s korona virusom niso podani zadostni razlogi, da popolnoma ustavimo poslovanje podjetja. Tudi dejstvo, da večina proizvodnih podjetjih v Sloveniji in Evropi deluje, nam potrjuje, pravilnost naše odločitve."
Očitno to zaposlene ni pomirilo, saj smo prejeli pismo ene od zaposlenih (ime hranimo v uredništvu). Takole je zapisala: "Najlepša hvala za objavi v Reporterju. Mask in razkužil še vedno ni in nam jih verjetno ne bodo dali, ker pravijo da dokler je milo in voda pri hiši je za nas to dovolj."
Omenjeni smo poslali še nekaj dodatnih vprašanj. Takole je odgovorila: "V podjetju Eti Izlake delam nekaj let. Vedno sem jih rada pohvalila, da so zaposlenim res prijazno podjetje in da dobro upoštevajo zakonske predpise. Toda v primeru izbruha korona virusa so pogoreli na celi črti. Moram priznati, da smo zaposleni precej razočarani in ogorčeni nad reakcijo podjetja v tem primeru. Niso nam priskrbeli nikakršnih zaščitnih sredstev. Ko smo vprašali kako to, da nimamo razkužil, se je odgovor glasil da voda in milo zadostujeta.
Delavka iz ETI Izlake: Proizvodnje niso ustavili, temveč so nas celo obvestili, da o tem ni potrebe in bomo še naprej delali. Izvajali naj bi določene varnostne ukrepe, kot je na primer merjenje telesne temperature zaposlenih, vendar ni čisto tako.
Ne razumem, tako veliko podjetje in morda varčuje pri takšnih stvareh? Če že niso bili pripravljeni, da bi dali razkužilo na vsak oddelek, bi ga lahko dali vsaj k glavnemu vhodu. Treba je vedeti, da je tu približno tisoč zaposlenih in pri tako veliki masi ljudi je verjetnost za okužbo precej velika. Prav tako so v podjetju oddelki, ki se ne zračijo, saj morajo biti zaradi določenih izdelkov popolnoma zaprti. In tako dela v prostoru velikem približno 25 kvadratnih metrov tudi devet delavk. Proizvodnje niso ustavili, temveč so nas celo obvestili, da o tem ni potrebe in bomo še naprej delali. Izvajali naj bi določene varnostne ukrepe, kot je na primer merjenje telesne temperature zaposlenih, vendar ni čisto tako.
Temperaturo naj bi merili samo tistim, ki to sami želijo. Žalostno je, da na račun požrešnih kapitalistov trpi zdravje ljudi. Tako veliko podjetje, ki ima takšne dobičke, bi kljub določenim ukrepom in morda celo začasni ustavitvi proizvodnje, preživelo. In treba se je zavedati, da nič ni več vredno kot zdravje in ne nazadnje življenje človeka. V medijih dan za dnem poslušamo naj bomo odgovorni in ostanemo doma. Kako? Kako naj bomo odgovorni, če nam je ta možnost odvzeta."
Drugačnega mnenja, kot omenjena, je ravno tako zaposleni na ETI-ju: "Sam sem ravno tako zaposlen na ETI in tudi razkužila imamo, tako da očitno je ona na neki drugi firmi ali kaj?"
Govorili smo tudi z nekaterimi zaposlenimi v proizvodnji. Delavka na oddelku, kjer so invalidi, je povedala, da so zanje dobro poskrbeli, v nekem drugem delu tovarne nam je naš sogovornik povedal, da so telesno temperaturo začeli meriti dve ure po njihovem prihodu na delo. Ne njim, ki so prišli na delo okrog pete zjutraj. Računa, da bo jutri drugače.
Tomaž Berginc, direktor ETI Izlake: Razkužila niso v neomejeni uporabi, saj jih kljub naročilu izpred 14 dni nismo dobili dovolj, vseh vrst drugih čistil je dovolj. Tekoča voda in milo sta na razpolago povsod.
Povedal nam je tudi, da na njihovem oddelku, kjer jih dela okoli deset, ni razkužil, tudi mask nimajo. Le milo in voda. Tako delavci. Nekaj vprašanj smo poslali tudi Tomažu Bergincu. Vprašali smo ga: "Ali so danes na voljo razkužila? Delavci pravijo, da ne povsod. Da nimajo rokavic, mask. Ali to drži? Tudi, da so merili temperaturo šele po 7.uri, ko so bili nekateri že v službi, ali to drži?"
Takole nam je Berginc pojasnil sprejete ukrepe v času, ko tovarna obratuje. "Danes smo dodatno usposobili osem sodelavk za potrebe dodatnega čiščenja prostorov, ker nam čistilni servis ni uspel zagotoviti dodatnih storitev. Razkužila niso v neomejeni uporabi, saj jih kljub naročilu izpred 14 dni nismo dobili dovolj, vseh vrst drugih čistil je dovolj. Tekoča voda in milo sta na razpolago povsod.
Zaščitne maske po tolmačenju NIJZ nimajo učinka. Kljub temu smo jih naročili pred več kot dvema tednoma in smo dobili le malo količino. Danes smo znižalitudi število sodelavcev v posameznih prostorih. Temperaturo smo začeli meriti že zgodaj zjutraj s termovizijsko kamero. Usposobljeni bolničarji to delajo tudi sedaj, saj hodijo od oddelka na oddelek in merijo.
Kdor bi imel povišano temperaturo, mora takoj domov. Do tega trenutka (12.15) je ni imel še nihče. Danes dobimo še dodatne daljinske termometre, ki smo jih tudi že zdavnaj naročili. Na delu je 20 odstotkov manj delavcev kot običajno, kar pomeni, da delamo v prilagojenem obsegu. Velika večina naših kupcev in dobaviteljev dela tako kot mi v prilagojenem obsegu."
Zagotovo je podobno tudi v mnogih drugih podjetjih. Vsaj glede na zapise na socialnih omrežjih, kjer se upajo zaposleni izpostaviti s polnim imenom. Verjetno je skrajni čas, da določene ukrepe, katero podjetje lahko, katero ne sme poslovati, sprejme vlada. Tako kot je to storila, ko je šlo za šole, vrtce, gostinske lokale in za druga storitvena podjetja, kot so frizerji, pedikerji in podobna. Zato je na nek način razumljivo, da vodstva podjetij čakajo oziroma še ne ukrepajo.
Zaposlena sem v podjetju Arcont Gornja Radgona. Zaposleni delo še vedno opravljamo normalno. To v tem času pomeni, da niso upoštevani nobeni preventivni ukrepi. Ko slišim ostanite doma, mi gre že na bruhanje...
Na naslov uredništva je priromalo tudi pismo ene izmed zaposlenih v podjetju Arcont v Gornji Radgona. Takole je zapisala: "Tudi sama bi rada povedala nekaj o slabem ravnanju delodajalcev do nas zaposlenih, ki naj bi bili njihovo največje bogastvo. Čeprav se bojim za svoje delo, mi družina, otroci, pomenijo ogromno, zato se sicer ne bom predstavila, a vam povem v katerem podjetju sem zaposlena. Zaposlena sem v podjetju Arcont Gornja Radgona. Zaposleni delo še vedno opravljamo normalno. To v tem času pomeni, da niso upoštevani nobeni preventivni ukrepi. Ko slišim ostanite doma, mi gre že na bruhanje...
Jaz moram vsak dan normalno na delo, s sodelavci smo v tesnem stiku pred vhodom v podjetje, pri delu ter tudi pri malici. Dopoldan, ko so imeli malico tisti iz pisarn, so šli nanjo ob različnih urah, v manjšem številu, naj bi tudi razkuževali, mi v drugih dveh izmenah smo šli vsi skupaj v večjem številu. Nekaj se nas boji in smo si malico odnesli ven, drugi pač sedijo drug ob drugem, saj tudi delajo skupaj. Ni nobene zaščite, mask, rokavic, niti razkužila- vsaj za nas v proizvodnji ne. Doma ne moreš ostati, tudi, če bi vzel dopust, te svarijo, da boste delali celo poletje, nič poletnega dopusta ne bo.
Vodilni so celo užaljeni, ko jih zaskrbljeni sprašujemo, kako dolgo še, kako je vse zaprto, kako so meje zaprte. Vem in razumem, da morajo tudi marsikje drugje delati: trgovci, zdravstvo, tudi banke in pošte so odprte, toda vsaj neke ukrepe izvajajo, krajšajo delovni čas. Po drugi strani pa je razlika tudi v tem, da gre marsikje za bolj nujne zagotavljanja določenih storitev. Ampak s tovrstnim ravnanjem tistih podjetji, ki ne proizvajajo nujnih izdelkov, bomo dosegli samo to, da se bo okužba širila hitreje in bodo kmalu lahko zaprte tudi nujne ustanove. No ne vem, morda pa vse skupaj sploh ni tako grozno? Torej okužba morda sploh ni tako nevarna? Se motim? Glede na naše delo vsaj ni videti tako, da bi se dogajalo kakšno resno stanje."
Temu pismu res ni kaj dodati. Na naša članka v Reporterju se je na socialnih omrežjih oglasil tudi nekdo (ime je v uredništvu), ki je zapisal: "Po mojem se sploh ne zavedate, kaj pomeni zaustavitev industrije in proizvodnje! Držite se lepo doma in ostanite zdravi! Mi pa bomo poskrbeli enako za naše zaposlene v industriji!"
In še: "Financirali nas boste pa vi, Igor Gošte!" V drugem sporočilu je zapisal naslednje: "Sam delam v industriji, sicer ne v Zasavju, sprejeli smo zelo radikalne ukrepe, da zaščitimo vse zaposlene in nas vodje, ki moramo biti v tem trenutku zaposlenim za zgled in motivacijo! Na trenutke moramo biti celo psihologi in miriti posamezne situacije! Vsak je invidium zase! Pa še šo. Tisti, ki danes delajo v industriji, polnimo državni proračun, da bomo lažje prebrodili vse skupaj."
Je kaj drugače v javnih zavodih? Po sporočilih ogorčenih iz prizadetih državljanih ne. Tole sem prejel danes: "Še ena nebuloza. Moja partnerka dela na Centru za socialno delo v Trbovljah. Država svetuje delo od doma. Tam, kjer je to mogoče. Po mojem bi lahko delo od doma organizirali tudi v primeru moje partnerka, ki sodi v rizično skupino (rak). Zato je tudi zaprosila za delo na domu. Menda se ne da, je bil odgovor vodstva. Nekaj v tem smislu, da je problem varstvo osebnih podatkov. In je morala vzeti bolniško odsotnost."
Ki jo je na srečo dobila. Kaj pa drugi? Zanimivo, tisti, ki nam pišejo, pogosto na koncu zapišejo: "Ostani zdrav." Je treba kaj dodati?