Sprenevedanje Svetlane Makarovič: Prešernovo nagrado je zavrnila, a zdaj se pusti hvaliti kot nagrajenka

V sklopu dogodkov Poletje s Prešernovimi nagrajenci je v petek zvečer v Prešernovi hiši v Kranju potekal pogovor s pesnikoma Svetlano Makarovič in Nikom Grafenuerjem. Spregovorila sta o svojem ustvarjanju in skupnih silnicah. Kot se je izkazalo, sta oba kritično razmišljujoča pesnika v načinu snovanja poezije zelo različna.

"Pesem se pri meni ponavadi dolgo kuha in si je ne upam zapisati, dokler mi ne zazveni prav," je povedala Svetlana Makarovič in pojasnila, da se ji pesem običajno po glavi mota več mesecev, sprva morda le kot nek ritem oziroma besede. "Vem, kdaj jo smem zapisati in ko jo enkrat zapišem, je to običajno čistopis, brez popravljanja" je dejala.

Grafenauer je drugačen tip pisca. "Jaz dobesedno na papirju izdelujem besedilo. Zato imam tudi celo vrsto verzij in črtanja, dokler se ne dokopljem do končne verzije," je dejal in razkril, da v nasprotju s Tonetom Pavčkom, ki je znal vse svoje pesmi na pamet, sam ne zna niti ene. "Gre za drug način doživljanja in rabe besed," je pojasnil.

Moderatorka večera Carmen L. Oven je v pogovoru s pesnikom sicer iskala predvsem skupne silnice v njuni različnosti. Tako sta denimo oba prvo pesem objavila v srednješolski reviji Mlada pota, kar je vodilo do predstavitve avtorjevih začetkov.

Svetlana Makarovič je povedala, da je na igralsko akademijo šla slučajno. "Potem pa nisem dobila službe. Vedno sem bila brez denarja in sem razmišljala, kaj lahko še počnem. Znam igrati klavir, komponirati, peti in sem šla igrati v kavarno in obmorske hotele," je spomnila.

"Želela se je izpostaviti in izrazite sebe. S tem je povezano to njeno delovanje, posebej pa samo pisanje, kjer se je že zelo zgodaj izkazala kot izjemna pesnica. Postala je tudi imenitna pravljičarka, kakršne Slovenci še nismo imeli," je svojo kolegico pohvalil Grafenauer.

Njuna značilnost je tudi upor. Oba sta globoko kritično razmišljujoča človeka in moderatorko je zanimalo, ali je ta upor rasel že od malega, saj je oba zaznamovalo boleče otroštvo. Grafenauer staršev ni imel, saj mu je mama umrla ob rojstvu, oče pa kmalu zatem. Makaroviča je na drugi strani starše sicer imela, vendar kot pravi, je niso imeli radi in se je vedno počutila kot sirota.

"Precej pozno pa sem spoznala, da ima beseda moč, če je izbrušena. Da je beseda lahko rezilo, ki čisti, da je lahko skalpel. Ravno zdaj, ko je ta gnusna poplava trumpovstva, ki se pozna povsod, se mi zdi, da je treba ubesediti simbol rdeče zvezde, s katero je treba kljub neštetim zlorabam tega simbola iti naprej na nov način," je povedala pesnica.

"Sedaj čutim, da ima moja beseda moč in da imajo moji šansoni, ki so v bistvu protestni, satirični eno skupno noto, in sicer Tega nočemo več. Napredek pa se začne z odločitvijo ne, tega nočem, potem se začne razmišljanje, kaj pa mogoče hočem," je poudarila.

Pogovor s Svetlano Makarovič in Grafenauerjem sodi v sklop dogodkov Poletje s Prešernovimi nagrajenci. V petkovih zgodnjih večerih se v Kranju namreč skozi vse poletje na različnih lokacijah v živo predstavljajo Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada.

"Po odzivu sodeč menim, da je bila naša odločitev o večerih s Prešernovimi nagrajence pravilna," je ocenila direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert. Pojasnila je, da želijo na tak način Prešernovo hišo še dodatno oživiti in se pokloniti Francetu Prešernu. Pri tem sodelujejo z Galerijo Prešernovih nagrajencev. Vodja galerije Marko Arnež pa upa, da se bo prihodnje leto poletje z nagrajenci še nadaljevalo.