Suzana Lara Krause: Kot narod nas je preveč strah sprememb

V Inštitutu dr. Antona Korošca (INAK) so v okviru Socialnega tedna skupaj z Združenjem krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS) sinoči v ljubljanski Galeriji Družina organizirali okroglo mizo na temo novih tehnologij in njihovega vpliva na svet dela. Pametne vasi, ki so jih kot pripravljalni ukrep pred nekaj dnevi s sredstvi v višini 3,3 milijone evrov na predlog evropskega poslanca (SLS/EPP) Franca Bogoviča podprli tudi na odboru za proračun v Evropskem parlamentu, in industrija 4.0 predstavljajo široko polje priložnosti za mlade – vendar pa je pri tem velikega pomena tudi vloga države. Gosti okrogle mize, predsednik poslovodnega odbora, Hidria, dr. Iztok Seljak, vodja Centra za Pametna mesta in skupnosti na Inštitutu Jožef Štefan Martin Pečar, dvakratni nekdanji minister za znanost in tehnologijo ter okolje in prostor dr. Andrej Umek, podjetnik in direktor Inštituta dr. Antona Korošca (INAK) Primož Jelševar, in evropski poslanec (SLS/EPP) Franc Bogovič so se strinjali, da sta digitalizacija in globalizacija dejstvo, da se je treba odločiti, kako bomo v Sloveniji učinkovito odgovarjali na ta dva izziva in tudi, da je treba digitalizacijo humanizirati in imeti pred očmi človeka in družbo.

Med gosti sta bila tudi nekdanji minister za kmetijstvo Jožef Osterc in predsedniška kandidatka SLS Suzana Lara Krause. Slednja je v kratkem nagovoru ob koncu razprave izpostavila, da moramo Sloveniji vrniti pogum: »Kot narod nas je preveč strah sprememb – ne bi nas smelo biti, ker nam strokovnjaki kažejo pot naprej.«

Dr. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora (Hidria) je pojasnil, da se bo svet v 15 letih bolj spremenil, kot se je prej v 300 letih, zato se moramo hitro odzvati: »Mi smo že začeli prehod na električne vire. V Hidrii smo strateško in holistično pristopili k spremembam, smo odgovorni do širše družbe.« Kot dolgoletni rotarijec, kjer je poudarek na pomoči otrokom, je izpostavil nekatere dosedanje projekte, npr. Zelena Adriatica - Zelena Balkanika, in povedal, da je priložnost Slovenije v zeleni mobilnosti. V Hidrii se prek lesnega razvojnega centra povezujejo tudi z lesarsko zgodbo, kjer so vedno večje možnosti za inovativno uporabo celuloze. »Želimo narediti zgodbo, zaradi katere bo osupnil Silicon Valley – pokazati želimo, da se da povezati Balkan z zeleno mobilnostjo, namesto da je vse, kar čez lužo vedo o Balkanu samo o vojnah.« Humanizacija digitalizacije je področje, ki je po mnenju dr. Seljaka povsem zapostavljeno, zato moramo razmišljati in nekaj narediti tudi v tej smeri. Prepričan je tudi, da bomo morali v Sloveniji spremeniti sistem izobraževanja, čeprav je opozoril, da mnogi pridejo do dosežkov tudi mimo formalnega sistema izobraževanja.

Martin Pečar, vodja Centra za Pametna mesta in skupnosti (Inštitut Jožef Štefan) je dejal, da se pri nas prihajajočim spremembam prilagajamo prepočasi. »Čas je pomemben, saj je edina ireverzibilna dobrina. Treba je sprejemati odločitve, četudi se napak odločiš, je to bolje, kot da čakaš in ne storiš nič.« V nasprotnem primeru namreč po njegovem mnenju prehitro ostaneš zadaj in zaostanka ni več tako lahko, ali sploh mogoče, nadoknaditi. Ob tem je pomembno sodelovanje: »Nihče ne zna vsega, nihče ni popoln. V majhni državi, kot je Slovenija, se moramo povezati, biti iskreni, priznati si, kje smo dobri in tudi kje smo šibki. Če hočeš iti hitro, pojdi sam, če hočeš priti daleč, pojdi skupaj. Ta afriški pregovor je zelo dobra popotnica in bi moralo biti naše vodilo za vnaprej, kako naj gremo v razvoj.«

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je poudaril, da se je treba področja digitalizacije lotiti sistematično. »Digitalizacija in globalizacija sta že tu. To sta neizogibna procesa, ki sta lahko tudi zelo kruta, zato je na nas, da se odločimo, kako gremo v ta dva izziva. Tudi na ravni EU je razširjena razprava o sodelovanju in povezovanju. Veseli me, da je EU prepoznala nujnost večjega povezovanja mest in podeželja ter zmanjševanja razvojnega razkoraka med njima. Zato je podprla tudi akcijo za pametne vasi. Bogovič se je strinjal z dr. Seljakom, da je humanizacija digitalizacije pomembno naslednje področje in povedal, da sodeluje s strokovnjakinjo, ki se strokovno poglablja v ta vidik: človeka, delavca v teh novih digitalnih platformah in delitvenih ekonomijah: »Pri pametnih vaseh želimo narediti življenje na podeželju prijaznejše, tako logistično, z digitalizacijo kot sociološko. Vidik povezovanja v skupnosti je izjemnega pomena.«

Primož Jelševar, podjetnik in direktor Inštituta dr. Antona Korošca (INAK): »Digitalno je tu. Napredka se vedno bojimo, pa se ga ne bi smeli. Želim si, da se vsa politika in vsa družba začne pogovarjati o tem problemu. Vsa tehnologija in dobrine nič ne pomenijo, če njihov cilj ni ustvarjanje blaginje ljudi. Z vsakim premikom naprej se pojavi bojazen, da bo prišlo do izgube delovnih mest, a to ne drži. Delovna mesta se le spremenijo. Avtomatizacija delovnega procesa pomeni spremembo delovnih mest – na boljše. Danes se proizvodnja kvantitativno zmanjšuje, delati moramo ceneje in bolje. Tehnologija 4.0 nam to omogoča, seveda pa je potrebno izobraževanje za delo z novimi stroji. Podjetja v Sloveniji lahko tržijo odzivnost in prilagodljivost. Vendar pa mi je žal, da v Sloveniji ni več razpisov za novo tehnološko opremo. Le malo je vzpodbud. Drzava bi morala več poudarka dati na spodbujanje razvoja. To je prihodnost našega gospodarstva.« Jelševar je poudaril, da sta dve ključni demografski skupini mladi in starejši, v težavah. Industrija 4.0 je priložnost, da zmanjšamo razlike. Delovna mesta so pisana na kožo mladim, rdeči gumb za klic v sili pa je primer, kako lahko tehnologija pomaga starejšim. »Bodoči študentje za dobro odločitev glede svoje prihodnosti potrebujejo dva podatka: Odstotek zaposljivosti po končanem študiju in višino povprečne plače. Če bi bili ti podatki dostopni, bi bil problem pomanjkanja ustreznih kadrov v gospodarstvu kmalu rešen. In najpomembneje, delo mora znova postati vrednota!«

Prof. dr. Andrej Umek, dvakratni nekdanji minister: »Izobraževati moramo za poklice, ne pa za zastarel projekte. Zato moramo zagovarjati reindustrializacijo in robotizacijo. Izobraževalni programi morajo biti namenjeni razvoju kadrov, torej nezaposljivim. To in povezovanje med izobraževalnim sistemom ter gospodarstvom bo pomagalo premostiti velikansko vrzel, ki je zdaj na primer pri vpisih na družboslovne oz. naravoslovne smeri. Naša družba, gospodarstvo, nista sposobna zagotoviti delovnih mest za 75 % družboslovcev od vsakokratne generacije študentov. Izobraževalni sistem potrebuje reformo.«