Šušteršič je opozoril, da je Slovenija v situaciji, ko je le še korak od tega, da se jo oceni kot državo, ki se ji ne posoja denarja. Na vprašanje, če to pomeni, da je Slovenija le še korak od potrebe po pomoči, je po koncu srečanja predsednikov parlamentarnih strank odgovoril, da to ni nujno, saj lahko država zniža odhodke in živi le od vsakokratno zbranih prihodkov.
Ključno se mu zdi to, da trenutno ni toliko pomembno, kaj o potrebi po vnosu fiskalnega pravila v ustavo meni slovenska politika ali pravna stroka, še najmanj pa je pomembno, kaj o tem "meni francosko ustavno sodišče", s čimer se je obregnil ob stališče opozicije, da je ocena francoskih ustavnih sodnikov, da Franciji fiskalnega pravila ni treba vnesti v ustavo, dodaten argument proti spreminjanju slovenske ustave.
Po ministrovih besedah je pomembno, kaj tisti, ki Slovenijo ocenjujejo in jo spremljajo in od katerih je odvisno, ali lahko dobi denar za financiranje svojih potreb, menijo o tem, ali je zakon dovolj resna zaveza.
Prevladujoče mnenje koalicije je, da bi bilo treba pravilo zapisati v ustavo. Zakon namreč nima takšne teže, tudi če bi bil sprejet z veliko večino, saj ga je moč enostavno obiti, je ponovil Šušteršič.
Kljub temu da dvotretjinske večine za vnos pravila v ustavo zaenkrat ni, je po Šušteršičevih besedah o tem mogoče še razpravljati in pridobiti dodatna mnenja. Odločitev o tem, kako naprej, bo še sprejeta, je dodal.
Kot dobro novico je izpostavil, da je bilo glede Slovenskega državnega holdinga in načina sanacije bank v okviru dela parlamentarnih delovnih skupin kar nekaj stvari usklajenih in ministrstvo bo pripravilo zakonske predloge. Te bodo nato dodatno usklajevali v delovnih skupinah ter s socialnimi partnerji ter širšo javnostjo. Cilj ostaja, da se jih sprejme septembra.
Minister sicer meni, da mora Slovenija izkoristiti vsako priložnost za dober signal trgom. "Nismo v situaciji, ko bi lahko izbirali, ali naredimo pol ali vse. Narediti moramo vse in še več, da si povrnemo verodostojnost," je bil jasen.
Pri tem je poleg sanacije bank naštel še prodajo državnih deležev v bankah in državnih podjetjih. Napovedal je, da bo vlada septembra v okviru proračunske razprave sprejemala tudi predloge na to temo. Ob tem je opozoril, da mora Slovenija sprejeti proračun, ki bo skladen z zavezami, da se primanjkljaj zniža pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.
"Vse skupaj se lahko sešteje v dober signal. Vsaka stvar je dragocena," je povedal.
Na vprašanje, kako slaba novica je ob vsem tem pomanjkanje podpore za vnos fiskalnega pravila v ustavo, je odgovoril, da je to slaba novica.
"Težko bo mednarodni javnosti pojasniti, zakaj vsi podpirajo načelo uravnoteženosti proračuna in stabilizacije javnih financ, niso pa tega pripravljeni zapisati v ustavo, ker se jim ne zdi potrebno," je dejal. Prepričan je, da gre za formalistična stališča, ki ne morejo prepričati nikogar.