Tako spremembe dohodninske lestvice kot socialno kapico bo vlada, kot je Šušteršič pojasnil za Večerovo prilogo V soboto, uvajala postopno. Za postopnost se ne odločajo zaradi proračuna, ampak predvsem zaradi tega, da bi dali gospodarstvu te spodbude postopno. "Da torej te spremembe ne bi postale enkraten šok," je pojasnil.
Pri olajšavi za investicije, za raziskave in razvoj in pri postopnem zniževanju davka na dohodek podjetij velikega izpada davščin ne bo, ker investicij danes tako ni kaj veliko, dobičkov prav tako ne. Če bomo s temi zniževanju kakšno investicijo spodbudili, tako Šušteršič, bo lahko na koncu v blagajni kvečjemu plus.
Vlada je pripravila tudi okvirni scenarij, ob koliko davkov bi bila država. V njem je letno predvidenih od 150 do 200 milijonov evrov olajšav. "Kar bo šlo v ta okvir, bomo uvedli, tisto, kar morda ne bo šlo, ker bodo izračuni tako pokazali, bomo uvedli morda leto dni kasneje. Za zdaj pa se zdi, da bi lahko vse, kar smo napovedali, uvedli že letos ali pa najkasneje prihodnje leto," je poudaril Šušteršič.
Glede plač javnih uslužbencev se bo treba po njegovih besedah enostavno dogovoriti, tudi s sindikati, "saj ta določitev ni avtonomna odločitev vlade. Imamo socialno partnerstvo". Šušteršič misli, da se partnerji kar strinjajo o tem, kaj bi radi iz Slovenije naredili, poiskati je treba le še sprejemljive rešitve. Ob tem poudarja, da je treba upoštevati, da vedno obstaja več možnih rešitev in da če je neka rešitev lahko skoraj tako dobra, pa bolj sprejemljiva, mora imeti prednost.
"Kadar soglasja kljub prizadevanjem ni možno doseči, se pa tudi ve, da imata vlada in državni zbor ustavno dolžnost, da sprejemata odločitve. Konec koncev smo ministri prisegli, da bomo delali za blaginjo Slovenije. To moramo početi ne glede na to, koliko nas bodo ostali pri tem podpirali," je zatrdil finančni minister.
Glede napovedanega krčenja proračunskih izdatkov je Šušteršič dejal, da bo pri tem "prva gospodinja" vsekakor minister za finance. Vse podatke bodo pripravili na finančnem ministrstvu in vodili tudi razpravo z ministri. "Odločitev, da bomo varčevali, je trdna, številka še ne, saj je odvisna od dodatnih izračunov," je dejal Šušteršič in dodal, da pa se vsi strinjajo, da je treba izdatke znižati.
Če se bo vlada znala obnašati tako, da bo spodbudila gospodarsko aktivnost, privabila investicije, poenostavila okoljsko, prostorsko in delovno zakonodajo, bo omogočila novo zaposlovanje, nove investicije, je prepričan finančni minister. "Prihodkov bo več, meni pa zaradi tega toliko lažje. To bi bil tudi zdrav način povečevanja prihodkov, ki ni odvisen samo od mene. Minister za finance ima v svojih rokah zgolj davčne vzvode."
Šušteršič še poudarja, da bo v Sloveniji kljub varčevanju dovolj prostora za delovanje socialne države, saj bomo z izdatki ostali nad 40 odstotki BDP.
Minister še pravi, da s pomočjo Grčiji rešujemo tudi evro in da druge možnosti ni, kar smo tudi vedeli. "V Sloveniji se zdi samoumevno, da pomagamo tistim delom države, ki so manj razviti ali so v krizi. Enako velja za evro. če imaš skupno valuto, mora biti pomoč samoumevna, sicer take valute ne moreš imeti," je dejal Šušteršič.
Minister je še pojasnil, da so za ohranitev evra obvladljivi primanjkljaji in državni dolgovi nujnost, in menil, da bi bilo dobro, če bi zahtevo po fiskalni vzdržnosti države (t.i. zlato pravilo) zapisali tudi v ustavo. Katera oblika bi bila najprimernejša in bi delovala najbolj preventivno, pa morajo še ugotoviti.