V organizaciji dijakov Škofijske klasične gimnazije Šentvid so se na okrogli mizi pod geslom Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu včeraj sešli predsednik republike Borut Pahor, generalni sekretar ZZB NOB Mitja Klavora in predsednik Nove Slovenske zaveze (NSZ) Peter Sušnik.
Razprava o pogledih na slovensko polpreteklo zgodovino je minila v znamenju različnih, tudi nasprotujočih si stališč, a tudi namere po nadaljevanju medsebojnega dialoga. Ne glede na različne poglede je srečanje brez zgodovinske primere in nekaj dobrega, je poudaril Pahor.
Sogovorniki so se med drugim dotaknili 70. obletnice konca druge svetovne vojne. Sušnik je izpostavil, da bo to obletnico spremljal grenak priokus neenotnosti. Klavora pa je dodal, da so sicer možni različni pogledi na zgodovino, vendarle pa zgodovinska dejstva po njegovih besedah ne potrebujejo poglobljene raziskave, saj so jasna.
Sušnik je odgovoril, da čas 2. svetovne vojne ni pomenil le boja proti okupatorju, ampak tudi boj za program, ki je del slovenskega naroda postavil pred težko odločitev - braniti sebe, ne glede na to, od kod napad prihaja, ali pa se združiti pod ideologijo in kloniti pod interesi narodnih voditeljev.
"Nihče ni prostovoljno prijel orožja, ker bi se strinjal z okupatorjevim programom," je poudaril Sušnik, a priznal, da je bila domobranska prisega "eno najtemnejših dejanj", ki jih je ta stran storila.
Po besedah Klavore ima vsako dogajanje v zgodovini svojo genezo. Kar se je takrat dogajalo, je bila po njegovih besedah posledica okupatorjeve agresije. Ob tem se je Klavora zavzel za popravo krivic - kolikor je to po tolikem času seveda še mogoče.
Vseh krivic se ne bo dalo popraviti, da pa se žalovati, oprostiti in živeti naprej, je poudaril in spomnil, da je ZZB NOB v preteklosti že večkrat obžalovala dogodke med vojno in po njej.
Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja uporabe simbolov na državnih prireditvah. Sušnik je poudaril, da ga ne moti, če se simbolika rdeče zvezde uporablja na notranjih proslavah ZZB NOB, prizadene pa ga, če je uporabljena denimo na državni proslavi. Zato meni, da bi bilo treba uporabo tovrstnih simbolov do neke mere regulirati.
Klavora pa je odvrnil, da je ljudem, ki so za časa NOB začeli uporabljati rdečo zvezdo, ta simbol nekaj pomenil. Po njegovem mnenju uporaba simbolov ni problematična, dokler ne posega v doživljanje nekoga drugega. Pojasnil je še, da na državnih proslavah, namenjenih spominu na osamosvojitev, takšnih praporjev ni, sodijo pa po njegovem prepričanju na prireditve, namenjene spominu na 2. svetovno vojno.
Predsednik republike je okroglo mizo, v kateri so sodelovali tudi dijaki, sklenil s pozivom, naj ljudje poskušajo živeti z neko mero tolerance. Nekoga moti nekaj, drugega drugo, vendarle pa je Pahor prepričan, da je "med nami več tistega, kar nam je skupno".
Ob tej priložnosti je tudi napovedal srečanje štirih predsednikov na to temo, ki bo v četrtek. Tedaj bo v predsedniški palači na ogled tudi maketa spomenika, ki naj bi stal na Kongresnem trgu v Ljubljani in bi bil posvečen vsem žrtvam vojn.
Udeležbo na včerajšnjem posvetu je sicer sprva napovedal predsednik ZZB NOB Tit Turnšek, a je po besedah Klavora imel "neprijetnost", ki ga je zadržala.