Revija Reporter
Slovenija

Supervizor znova deluje; KPK bo še naprej prejemala vse podatke UJP

STA

3. apr. 2015 13:51 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Uprava za javna plačila je KPK sporočila, da ji bo znova začela pošiljati vse podatke za Supervizor. Tako so se odločili potem, ko so znova proučili medsebojni sporazum in doslej poslane podatke, so zapisali. Aplikacija Supervizor je po obvestilu začela zopet delovati.

KPK je namreč danes ustavila delovanje Supervizorja, saj ji je Uprava RS za javna plačila sporočila, da z današnjim dnem začasno prekinja izvajanje sporazuma o izmenjavi podatkov o plačilnih transakcijah. Tako so se na upravi, kot so pojasnili v dopisu KPK, odločili zaradi postopka, ki poteka pri informacijskem pooblaščencu zaradi objave podatkov o prejemnikih avtorskih honorarjev.

Kot so za STA povedali na ministrstvu za finance, so morda pri prvotnem obvestilu KPK, da jim ne bodo pošiljali vseh podatkov, res odreagirali nekoliko prehitro, "vendar nam je bila bistvena skrb za ohranitev osebnih podatkov". "Pojavili so se namreč indici, da bi ti podatki lahko bili zlorabljeni v evidencah, ki so bile javno objavljene," je za STA povedala vodja odnosov z javnostmi za ministrstvu za finance Irena Ferkulj.

Po njenih besedah je bilo sprva sicer mišljeno, da uprava za javna plačila KPK ne bi posredovala le tistih podatkov, "ko bi se v namenu pojavila ime in priimek". "V tem primeru bi uprava takšen podatek ročno izbrisala, preden bi podatke poslala KPK," je povedala. Po ponovni preučitvi sporazuma s KPK in doslej poslanih podatkov pa so se na upravi odločili, da bo KPK ponovno dobil vse podatke. Ob tem poudarjajo, da je po sporazumu osebne podatke tako ali tako dolžan varovati tisti, ki jih objavlja. Podatke bodo sicer pošiljali, dokler Informacijski pooblaščenec ne odloči o dopustnosti objave prejemnikov avtorskih honorarjev.

Je pa Ferkuljeva ponovno izrazila začudenje nad tem, da je KPK začasno ukinila delovanje celotnega Supervizorja, saj podatki, ki jih KPK ne bi prejela, predstavljajo le en del podatkov, ki jim jih pošilja uprava za javna plačila. "Takšna odločitev je bila zato povsem neracionalna, kar verjetno kaže tudi dejstvo, da se KPK ne oglaša na telefone, tu nam ne," je povedala.

Ministrstvo za finance je KPK sicer že poslalo nov dopis, da za umik Supervizorja ni bilo nobene osnove in da jim bo uprava za javna plačila finančne podatke pošiljala nemoteno.

Predsednik KPK Boris Štefanec je medtem za Televizijo Slovenija vendarle pojasnil, da niso želeli povsem ustaviti delovanja Supervizorja, a so naleteli na tehnično oviro. "To so seveda računalniški programi, ki so povezani eden z drugim, in ni mogoče samo stisniti na tipko in reči, to bomo objavili, tega pa ne bomo," je dejal.

KPK pa je na spletni strani objavila pojasnilo, da je prejela obvestilo o izklopu uporabniškega računa v t. i. sistemu UJPnet, ki ga uporablja za pridobivanje podatkov o transakcijah, ki jih komisija med drugim uporablja tudi kot vir podatkov za Supervizor. "Takšno ravnanje je ob dobrem sodelovanju z upravo za javna plačila nenavadno," so zapisali pri KPK.

Ker komisija do zdaj ni nikoli preverila delovanja sistema Supervizor v primeru izklopa iz sistema UJPnet in morebitnih posledic, ki bi jih ta sprememba lahko imela za sistem za samodejno posodabljanje podatkov, je Supervizor, da bi se izognila nepredvidenim zapletom, začasno ugasnila.

Nad ravnanjem KPK je pa bil šokiran tudi pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je vodil KPK, v času, ko je ta vzpostavila Supervizor. Za isto televizijo je ocenil, da je KPK ravnala neodgovorno, ker je na podlagi dopisa finančnega ministrstva preprosto ugasnila Supervizor.

"Takoj sem poklical (finančnega ministra Dušana op.a.) Mramorja, ki s tem ni bil seznanjen. Nato smo stvari poskušali razčistiti z upravo za javna plačila," je povedal Klemenčič za TV Slovenija. Štefanec se je na to ostro odzval. "Noben minister naj si me ne dovoli klicati v smislu, da naj ugasnem ali prižgem Supervizor, ker bo naletel na gluha ušesa," je dejal za TV Slovenija. Supervizor sicer spet deluje.

Celoten zaplet je povezan z uvedbo inšpekcijskega postopka Informacijskega pooblaščenca, ki je postopek uvedel na podlagi prijave Univerze v Ljubljani. Slednjo je zmotila objav prejemnikov avtorskih honorarjev v aplikaciji Supervizor. Menijo namreč, da je Supervizor z nadgradnjo aplikacije, ki vsebuje tudi podatke o posameznikih, postal zbirka osebnih podatkov, ki pa nima pravnega temelja v nobeni zakonski določbi.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je za 24ur.com pojasnila, da začasna ukinitev Supervizorja ni povezana s kakršno koli odločitvijo državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov, ampak gre očitno za odločitev KPK oz. uprave za javna plačila.

Za spletne Finance je dodala, da informacijski pooblaščenec ni nikoli nikomur naročil, da bi moral ugasniti aplikacijo Supervizor.

Po objavi teh podatkov na Supervizorju je s funkcije ministrice za izobraževanje, znanost in šport odstopila Stanka Setnikar Cankar. Supervizor je namreč pokazal, da je v preteklih 12 letih s honorarji zaslužila več kot 636.000 evrov. Skupno pa so glede na objavljene podatke subjekti javnega sektorja fizičnim osebam v zadnjih 12 letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali več kot milijardo evrov neto.