Z Generalne policijske uprave so sporočili, da so osumljeni z namenom pridobitve velike protipravne premoženjske koristi za več podjetij aktivno sodelovali pri oblikovanju posameznih programov, ki so bili speljani na podlagi zakona, ki ureja razvojno podporo pomurski regiji. To so storili kljub temu, da so se zavedali, da je to v nasprotju z določili omenjenega zakona.
Na podlagi izvedenih programov so bila nato gospodarskim družbam izplačana proračunska sredstva v okviru posameznih javnih naročil. Predstavniki gospodarskih družb so po informacijah policije sodelovali tako pri sprejetju posameznih programov kot tudi posameznih javnih naročil, pri čemer so skupaj oblikovali pogoje in javna naročila, na podlagi katerih so bile potem posamezne gospodarske družbe izbrane kot prejemnice proračunskih sredstev.
Z navedenimi dejanji so ovadeni posameznim gospodarskim družbam pridobili veliko protipravno premoženjsko korist v višini več kot 600.000 evrov ter s tem oškodovali proračun Republike Slovenije, so sporočili s policije in dodali, da je za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let.
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so oktobra 2011 skupaj z drugimi kriminalisti in policisti uprave kriminalistične policije in več policijskih uprav izvedli 13 hišnih preiskav na območju policijskih uprav Murska Sobota in Ljubljana. Preiskovali so sporne posle, vezane na izvajanje zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015.
Preiskavo, ki se je osredotočala na uporabo proračunskih sredstev in izvedbo javnih naročil vse od konca leta 2009 do leta 2011, je v začetku leta začela Policijska uprava Murska Sobota, junija pa so jo prevzeli v Nacionalnem preiskovalnem uradu.
Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je za STA povedal, da so v hišnih preiskavah oktobra 2011 zasegli obsežno poslovno dokumentacijo in elektronske podatke. Po njegovih besedah je sledil pregled in analiza zaseženega ter drugi preiskovalni ukrepi. Prejšnji teden podano kazensko ovadbo bodo sedaj tožilci preučili in ocenili, ali obstajajo razlogi za nadaljevanje kazenskega pregona, je pojasnil.
Sedaj se po besedah Menegalije tako nadaljuje predkazenski postopek. Ali v zvezi s pomurskim razvojnim zakonom teče še kakšna preiskava, Menegalija ni mogel povedati, saj na policiji ne napovedujejo ali razkrivajo, katere preiskave bodo ali so v teku.
Že spomladi 2011 je takratna ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan odredila tudi revizijo dveh razpisov in nekaterih pogodb v okviru tako imenovanega pomurskega zakona. Sumi klientelističnega in koruptivnega ravnanja so takrat padli predvsem na takratnega državnega sekretarja Andreja Horvata, ki je pripravil javna naročila in takrat vodil projektno pisarno vlade v Pomurju. Prvi, delni rezultati revizije so pokazali nepravilnosti, saj po navedbah ministrice v proračunu ni bil zagotovljen denar za izvajanje podpisanih pogodb. Podpisnik pogodb, nekdanji minister Henrik Gjerkeš je te navedbe takrat zanikal. Trobec Bučanova je podjetjema Pristop in Oikos predlagala tudi prekinitev pogodb.
Danes je Gjerkeš za STA dejal, da sam do sedaj ni dobil nobene pošte oziroma ni seznanjen, da bi bil tudi on med ovadenimi, je pa bil tekom postopka klican na zaslišanje kot priča. Sam sicer verjame, da bodo postopki pokazali, da z zakonom kot takim ni nič narobe. "Zakon o razvojni pomoči Pomurju je bil sprejet dobronamerno in tako sem ga tudi sam izvajal," je dejal. Ob tem poudarja še, da je škoda, da se o zakonu govori toliko slabega, namesto da bi ga bolj intenzivno izvajali.
Tudi v podjetju Oikos niso prejeli informacije o tem, da bi bila v tej zadevi ovadena odgovorna oseba njihovega podjetja, so zatrdili za STA.