Revija Reporter
Slovenija

Šturm na simpoziju ZZR: Sodstvo mora dopustiti kritiko svojega delovanja

Reporter

7. mar. 2018 18:29 Osveženo: 19:40 / 07. 3. 2018

Deli na:

Šli smo iz Jugoslavije, Jugoslavija pa še ni šla iz Slovenije, je France Cukjati ugotavljal na razpravi o vzpostavljanju pravne in pravične države v organizaciji Zbora za republiko.

Zbor za republiko je na tretjem od štirih simpozijev "Kako končati tranzicijo in vzpostaviti demokracijo?" razpravljal o stanju pravosodja v Sloveniji. Ugledni pravniki in intelektualci France Cukjati, dr. Lovro Šturm, dr. Mitja Deisinger, dr. Ernest Petrič in akad. dr. Janko Kos so ponujali predloge, kako vzpostaviti pravno državo.

"Pravica do poštenega sojenja je ena od osrednjih pravic državljanov. V tem pogledu je bistvena nepristranskost, vključno z videzom nepristranskosti," je poudaril dr. Lovro Šturm. Po njegovem se slovensko sodstvo vede kot samoreferenčni sistem. "Sodstvo bi moralo dopustiti širšo kritiko svojega delovanja. Sodbe in sklepi vseh sodišč bi morali biti dostopni na internetu, skupaj s podatki o sodnikih. Podobno velja za sodne senate," meni Šturm.

"Popuščanje državnim tožilcem pri slabo pripravljenih obtožnih aktih ni sprejemljivo," je bil odločen dr. Mitja Deisinger. Enotna sodna praksa ni edina stvar, ki jo moramo zagotoviti, pravi Deisinger, ki vztraja, da je treba v demokratični družbi privilegiranje nekaterih in diskriminacijo drugih "izločiti iz misli in dejanj".

Izpostavil je tudi nujno potrebne zakonodajne spremembe in kot primer navedel Zakon o stavki, ki je nastal še v nekdanji Jugoslaviji. "Ostanke starih ureditev, vse zakone izpred osamosvojitve, bi bilo potrebno anulirat in zamenjat z novimi."

"Problemi naše pravne države in zavesti imajo globoke korenine, ki segajo v čas pojmovanja prava v revolucionarnih letih," je dejal dr. Ernest Petrič. "Razumevanje prava, ki naj ne služi pravičnosti, temveč višjemu cilju, je še vedno prisotno in bremeni Slovenijo," pravi Petrič, ki poudarja, da sodstvo ne sme biti dekla oblasti.

"Pričakovali bi, da ima Slovenija z državami Srednje Evrope najtesnejše in najplodnejše stike. A večinoma leve slovenske vlade iz znanih razlogov ne morejo navezati tovrstnih stikov s temi državami," ugotavlja dr. Janko Kos.