Štuhec je še pred dogodkom za STA opozoril na vprašanje odnosa med pravnim redom in etiko oz. moralo. Pravni red je po njegovih navedbah neke vrste družbena solidarnost, zato je znotraj družbe treba biti vedno občutljiv na tiste skupine, ki so v nesoglasju z določenimi pravili in pravnimi postopki. "Ker nesoglasje kaže na svobodo posameznika, vendar se tudi to nesoglasje mora preveriti skozi poti racionalne argumentacije," pravi Štuhec.
Dodaja, da ni nobena predpostavka, na kateri temelji pravna država, tako sveta, da se o njej ne bi smelo pogovarjati. "O vsem se lahko diskutira, ampak na racionalen način s ciljem, da se doseže neko minimalno soglasje. To je komunikacijski proces, znotraj katerega se nahaja demokratična in pluralna družba," meni Štuhec in še: "Ta kultura je v slovenskem prostoru zelo nizka."
Svojo tezo je projiciral na odvzemu poslanskega mandata predsedniku SDS Janezu Janši. "V Sloveniji ima ljudstvo oblast. Če imamo poslanca, ki ga je izvolilo ljudstvo, potem je nedopustno, da mu neka državna inštanca odvzame mandat. To je nedopustno, ker potem ljudstvo več nima oblasti," pravi moralni teolog.
"Gre za pravno kulturo - ali resno vzamemo, da ima ljudstvo oblast, ali pa se glede tega samo hecamo. Če ta princip postavimo pod vprašaj, je treba tudi v ustavo spremeniti in zapisati, da nima več ljudstvo oblasti, ampak ima to DZ," je dodal.
Po njegovem mnenju to zelo jasno kaže na težavo diskurza in diskusije v Sloveniji. "Slovenija je še tako močno pod nekimi ideološkimi vplivi, da je z racionalno argumentacijo zelo težko prodreti, ne glede za katero področje gre - pravni red, gospodarstvo in katero koli drugo."
Šturm pa izpostavlja etične kodekse za pravosodje, tako da bi ga bili dolžni spoštovati tudi tožilci in sodniki. "Ni govora samo o samostojnosti in neodvisnosti, ampak tudi o odgovornosti," je dejal pred večerom.
Opozarja tudi na generalne klavzule v pravu - na načelo vesti in poštenja, ki so ga v obligacijskih razmerjih dolžni spoštovati vsi pogodbeniki.
Poleg tega opozarja na to, da so pri poslovanju v gospodarstvu včasih veljala drugačna pravila kot pa danes. Včasih je dana beseda imela pomen, danes pa pogodbeniki v gospodarstvu sklepajo med seboj prepletene pogodbe, kar zelo odstopa od prvotnega načela medsebojnega zaupanja in tudi spoštovanja, je še dodal.