Stroka od Cerarja želi več časa za gradbeno in prostorsko zakonodajo

Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora, ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen in premierja Mira Cerarja pozivajo, naj se javna razprava o novi gradbeni in prostorski zakonodaji podaljša. Gre za zelo pomembne zakone, sedanji predlogi pa so še nedodelani in lahko dodatno poslabšajo razmere, opozarjajo v skupini.

Enomesečna javna obravnava osnutkov zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki naj bi celovito prenovili področje urejanja prostora in gradnje, se je iztekla v petek. Skupina Odgovorno do prostora je v včeraj objavljenem pismu napovedala, da bo pripombe poslala do konca meseca, saj da je potrebnega več časa za javno razpravo in oblikovanje pripomb.

Majcnova je v petek na TV Slovenija dejala, da pričakuje, da bodo strokovna združenja, občine in drugi pripombe poslali še v naslednjih dneh, da pa je javna obravnava zaključena, "sicer bi lahko z javnimi obravnavami nadaljevali še nekaj let".

Ministrica želi, da bi bili zakoni v vladni obravnavi še letos, tako da bi bila prva polovica leta 2017 namenjena postopkom v DZ, med katerimi bodo po ministričinih besedah še možni popravki.

Skupina je že na začetku priprave pripomb na besedila ugotovila, da so besedila še nekonsistentna in pomanjkljiva, so zapisali. "Menimo, da takšni predpisi brez ustreznega strokovnega usklajevanja niso primerni za nadaljevanje postopka sprejema na drugih ravneh. Zavedamo se tudi, da lahko novi predpisi, če ne bodo ustrezno pripravljeni, povzročijo še več škode za razvoj države, lokalnih skupnosti, gospodarstva in družbenih sistemov, kot so jo nepremišljene zakonodajne spremembe leta 2007, in zato z njihovo pripravo in sprejemom ministrstvo za okolje in prostor ne sme hiteti."

Želijo, da se razjasnijo ključni pojmi in struktura prostorskih aktov ter vloge v sistemu. Ugotavljajo, da je bilo po prvi javni obravnavi upoštevanih več njihovih pripomb in da ne dvomijo o dobrih namenih ministrstva, da pa so rešitve še vedno slabo domišljene.

V skupini Odgovorno do prostora so med drugimi predstavniki zbornice za arhitekturo in prostor, inženirske zbornice, inštituta za politike prostora, fakultet za arhitekturo in za gradbeništvo, oddelkov za krajinsko arhitekturo na biotehniški in za geografijo na filozofski fakulteti, društev krajinskih arhitektov ter urbanistov in prostorskih planerjev ter zveze geodetov.

Podaljšanje javne razprave predlagajo tudi v nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Kot so zapisali v včerajšnjem sporočilu, sta zakon o urejanju prostora in gradbeni zakon zelo obsežna in obravnavata zelo kompleksno problematiko, zato bi morala imeti javnost skupaj s strokovnimi institucijami več časa za celovite pripombe.

Pri zakonu o urejanju prostora sicer med drugim predlagajo, da se med naravne in grajene vrednote uvrsti predvsem naravna dediščina, spomeniki kulturne dediščine ter druge prepoznavne vrednote v prostoru, da se opredeli vključenost javnosti po aarhuški konvenciji in se javnosti da možnost odkloniti posege v prostor, ki jih ne želi.

Pri gradbenem zakonu pa med drugim opozarjajo, da v obrazložitvah navaja, da sta sočasno s paketom gradbene in prostorske zakonodaje v pripravi tudi nov zakon o ohranjanju narave in nov zakon o varstvu okolja. "Odločno smo proti slabšanju obeh zakonov in izigravanju evropskih direktiv na tem področju. Oba zakona je treba okrepiti v smeri zaščite prebivalcev in njihovega okolja (hrup, smrad, degradacija, izsiljevanje posegov neprimernih dejavnosti, ipd.) ter narave, ki je pomembna za turistični razvoj, da se preprečijo degradacije zaradi zasebnih ali državnih posegov v prostor, ki naj bi jih novi gradbeni zakon skupaj z zakonom o urejanju prostora liberaliziral," so zapisali.