Strici iz ozadja, ki so bili zoper prodajo Telekoma Slovenije

Glede na besede neformalnih portparolov propadlega politika Zares Gregorja Golobiča, je tudi on proti prodaji Telekoma, s svojim omrežjem (tudi v SMC) pa pomeni grožnjo Cerarjevi vladavini, če si bo premier drznil prodati ta napajalnik rentnikov. Golobičev dolgoletni protežiranec Bogdan Biščak (ta neregistrirani lobist je bil izvršni direktor LDS in sekretar Zares) je januarja letos dobil na voljo prostor v Delu, kjer je v daljšem članku razglašal, da je treba privatizacijo Telekoma ustaviti. Peticijo zoper privatizacijo je podpisal še eden od Golobičevih slednikov Andrej Rus – bil je podpredsednik Zares, še pred tem pa mestni svetnik Zorana Jankovića v Ljubljani. Kot pravi, »Telekom ni sveža solata, ki jo moraš nujno prodati. Prodajalec mora doseči ceno in tempirati prodajo, da maksimizira izkoristek.«

V Telekomu so se v času vladavine LDS pasli z njo povezani poslovneži, na primer razvpiti Leonard Peklar, katerega izročitev zaradi kazenskega postopka zdaj slovenski organi zahtevajo od Združenih arabskih emiratov. Spomnimo, Peklar je bil predsednik nadzornega sveta Telekoma, skupaj z Antonom Majzljem (še enim kadrom LDS), šefom Telekomove hčerinske družbe Mobitel, pa sta po ugotovitvah tožilstva to družbo z zlorabo položaja in pranjem denarja prek »svetovalne« družbe iz Švice oškodovala za dva milijona evrov. Še eden od znanih kadrov Golobiča v Telekomu je bil nekdanji politik LDS Borut Razdevšek (tudi eden od ustanoviteljev stranke Zares), v Mobitelu vodja projekta sistema GSM. Plačilni sistem moneta pa je za Mobitel razvilo zagorsko podjetje Ultra, v katerem je solastnik tudi Golobič, ki je pred javnostjo to lastništvo prikril.

 Mobitel je na primer leta 2009 s podjetjem Iskra Sistemi sklenil pogodbo o nakupu centralnega nadzornega sistema za bazne postaje, Iskra Sistemi so tehnologijo za ta nadzorni sistem kupili od Golobičeve Ultre. Slednja je s Telekomom podpisala tudi pogodbo za najem sledilnih naprav za vozila, za kakšen znesek gre, pri Telekomu niso hoteli razkriti. Poznavalci so prepričani, da tudi sedaj z Golobičem povezani ljudje služijo s poslovanjem s Telekomom, da pa pri tem bolj skrbno prikrivajo prstne odtise.

Zakaj je Golobiču in njegovemu poslovnemu omrežju do tega, da se Telekom (leta 2011 si je pripojil hčerinsko družbo Mobitel) nikoli ne proda, je po zapisanem le retorično vprašanje. Kot je retorično vprašanje, zakaj bi bil obstoj vlade Mira Cerarja zaradi delovanja stricev iz ozadja ogrožen, če bi resno mislil s prodajo Telekoma.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN APLIKACIJI TRAFIKA ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE