Stranke dosegle načelno soglasje o spremembi referendumske ureditve

Kot je v izjavi medijem povedal Janša, so se načelno uskladili tudi o tem, o katerih vsebinah ne bomo smeli odločati na referendumu. Na referendumu tako ne bi odločali glede nujnih ukrepov v primeru naravnih nesreč in obrambe države, v primerih, ko bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako ne bi smeli odločati o fiskalnih vprašanjih.

Po kompromisnem predlogu bi državni zbor lahko referendum razpisal na lastno pobudo, moral pa bi ga razpisati na zahtevo 40.000 volivcev. Referenduma tako ne bi več mogla zahtevati tretjina poslancev in državni svet. Da bo referendum veljaven, se ga bo moralo udeležiti 35 odstotkov volilnih upravičencev.

Ob vprašanju, ali bodo vztrajali pri kvorumu ali so še možni kompromisi, pa je Janša spomnil, da so bili predlogi glede kvoruma različni. Med drugim, da kvoruma sploh ne določijo, pa do predloga za 40-odstotni kvorum. Poudaril je, da je določitev 35-odstotnega kvoruma kompromis, saj tudi SDS ni za tako visok kvorum, vendar so po njegovih besedah pripravljeni na kompromis v primeru, da to omogoči celotno ustavno spremembo. Načelno soglasje glede omenjenega kvoruma so sicer danes dosegli v strankah SDS, Pozitivni Sloveniji, SD, Državljanski listi, DeSUS in SLS, ne pa tudi v NSi. Tudi brez te koalicijske stranke pa imajo ustavne spremembe zagotovljeno potrebno dvotretjinsko večino v DZ.

Na vprašanje, ali taka enotnost pomeni tudi dobro popotnico za morebitno umestitev fiskalnega pravila v ustavo, Janša odgovarja, da pri teh dveh ustavnih spremembah ni neposredne povezave. Prav tako upa, da ne bo neposredne povezave s postopkom, ki so ga vodili v zvezi s fiskalnim pravilom, saj so bili sprva vsi za omenjeno ustavno spremembo, potem pa nekateri ne več.

Predsednik DZ Gregor Virant, ki je pripravil osnutek predloga za spremembo ustave - ta je sprva predvideval 40-odstotni kvorum - ocenjuje, da je današnji kompromis dober in razumen. Glede na to, da obstaja praktično popoln konsenz med političnimi strankami, lahko ustavno spremembo po njegovi oceni DZ sprejme relativno hitro. Po optimističnem scenariju bi jo lahko do parlamentarnih počitnic sredi julija že "spravili pod streho", sicer pa septembra, je dejal.

Po Janševih besedah pa morajo do tedaj vse stranke odločitev o podpori spremembam potrditi na svojih organih. Če bi spremembo referendumske ureditve sprejeli v juliju, bi bil to po Janševih besedah velik korak naprej in pozitivno presenečenje oziroma sporočilo, ki ga bo politika poslala slovenski javnosti v tem času.

Vprašanje, kdo bo kril stroške referenduma, če ta zaradi prenizke udeležbe ne bo uspel, po Janševih besedah ne sodi v ustavo, pač pa v zakon o referendumu in ljudski iniciativi, o katerem se bodo dogovorili, ko bo ustavna sprememba uresničena. Virant pa je pojasnil, da razmišljajo, da bi v omenjenem zakonu tudi zvišali število potrebnih podpisov za vložitev referendumske pobude, in sicer s sedanjih 2500 na 5000.

Po Virantovem mnenju bi bilo sicer neprimerno, da bi ta ustavna sprememba, ko bo sprejeta, vplivala na razpis referenduma, za katerega je pobuda že dana. Torej njena potrditev ne bi vplivala na razpis referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ, za katerega trenutno teče rok za zbiranje podpisov.

Predsednik SD Borut Pahor pa je poudaril, da je pobudo za razmislek o spremembah ustave s področja referendumske ureditve dal sam, potem ko se je izkazalo, da nekateri poslanci nasprotujejo umestitvi fiskalnega pravila v ustavo, ker naj bi šlo za prikrit poskus omejevanja referenduma. Današnje soglasje parlamentarnih strank pa je označil kot velik korak, saj v 20 letih niso prišli tako daleč. Opozoril je tudi, da so bili v preteklosti mnogi referendumi le "orodje v političnem peskovniku".