Jamnik je pojasnil, da glede povojnih pobojev družbena ocena ni enotna, saj ti poboji, za razliko od drugih krvnih deliktov, v družbi v celoti niso prepoznani kot kaznivo dejanje.
Ob tem je vodja policijske akcije Sprava opozoril, da mora država poleg obsojanja povojnih pobojev tudi poudariti, da je treba storilce teh dejanj odkriti in pripeljati pred sodišče. Kot je pojasnil, so ta dejanja po kazenskem zakoniku nezastarljiva.
"Ta trenutek še živijo ljudje, ki so izvrševali ta dejanja, in te ljudi je mogoče, če se dokaže, da so bili udeleženi, preganjati za storitev teh dejanj," je povedal Jamnik. Kot je dodal, so glede Hude Jame doslej opravili več kot sto daljših razgovorov z osebami, za katere domnevajo, da bi lahko posredovale uporabne informacije.
"Neke stvari se nam že kažejo v obrisih," je povedal Jamnik in nadaljeval, da ni mogoče napovedati, ali bodo našli storilce pobojev v Hudi Jami.
Vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je na seji komisije pojasnil, da so doslej evidentirali 594 lokacij, od katerih so jih od leta 2006 sondirali 140, pri čemer so na več kot 80 lokacijah našli prikrita grobišča.
Po Ferenčevem mnenju Slovenija najbolj zaostaja pri dolžnosti države, da označi grobišča. Kot je opozoril, je le na eni tretjini obiskanih grobišč minimalno znamenje, da gre za lokacijo prikritega grobišča, le pet odstotkov evidentiranih grobišč pa je označenih tako, kot velevajo minimalni standardi.
Predsednik komisije za prikrita grobišča in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je pojasnil, da bo predvidoma naslednji petek seja omenjene komisije, na kateri naj bi obravnavali ureditev onesnaženih kraških brezen, v katerih so prikrita grobišča. Kot je poudaril, so povojni poboji tudi povzročili ekocid oz. onesnaženje pokrajine.
Predsednica komisije za človekove pravice Eva Irgl (SDS) je na seji poudarila, da je bila dosedanja interpretacija medvojne in povojne zgodovine v domeni "zmagovite revolucionarne strani, zato je bila ideološka".
Po besedah predsednice komisije je politikantsko obsojati povojne poboje, "ko prideš do tistih, ki so to zakrivili, pa ni obsodbe, torej nekdo ščiti te ljudi". Ob tem je poudarila, da "levi politični pol, naslednik Zveze komunistov, ni zahteval obsodbe tistih, ki so zakrivili povojne poboje".
Irglova je tudi predlagala, da bi parlamentarna komisija sprejela tri sklepe: sklep, da komisija podpira delo vseh institucij, ki delujejo na področju evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč; sklep, da komisija predlaga vladi, naj zagotovi sredstva za nemoteno delo Študijskega centra za narodno spravo; sklep, da komisija meni, da bi morala Slovenija sprejeti resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.
Članica komisija Majda Potrata (SD) je glede tretjega sklepa dejala, da ne more glasovati o nečem, kar še ni prebrala. Po njenem mnenju bi morala Irglova članom komisije v gradivu za sejo priložiti besedilo resolucije.
Poslanka SD je tudi poudarila, da je njena stranka že na kongresu v Slovenj Gradcu leta 1995 obsodila izvensodne poboje vrnjenih domobrancev. "Veliko govorimo o spravi, ampak kakor se godijo dogodki, dosegajo ravno obraten učinek," je dejala Potrata. Povedala je tudi, da prejšnji režim zanjo ni bil tako nesvoboden.
Poslanec Zaresa Vito Rožej je povedal, da je "naivno verjel, da je današnja seja komisija namenjena seznanitvi z delom komisije za prikrita grobišča, glede na razpravo pa kaže, da to ni bil edini namen". Prepričan je tudi, da komisija za prikrita grobišča dobro dela.
Podpredsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Slavko Grčar je povedal, da je zveza borcev v zadnjih dvajsetih letih v številnih dokumentih nedvoumno obsodila povojne poboje. Kot je poudaril, podpirajo strokovno-tehnično delo komisije za prikrita grobišča, "ne podpiramo pa strupenih agitk, ki se vežejo na odkritje teh prikritih grobišč".
Grčar meni, da ni pietetno, da se na "na televiziji, kar naprej kaže neke kosti. To je šlo predaleč, to obsojamo". Zatrdil je, da zveza borcev ne skriva storilcev povojnih pobojev.
Povedal je tudi, da je bilo med vojno pobitih 35.000 partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte.
Član komisije DZ in vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je dejal, da ima pomisleke glede Grčarjeve razprave, in dodal, da vodstvo zveze borcev "meče slabo luč na vse pripadnike partizanskih in drugih enot". Ob tem je Presečnik poudaril, da v SLS podpirajo borce proti fašizmu.