reševalci gasilci avstrija Svet24.si

49-letnik na stopnišču napadel 50-letnico, jo ...

Dejan Süč Svet24.si

Poslanec Svobode se je zmotil, zato je bil sprejet...

Damjan Žugelj Necenzurirano

Slovenski Watergate: tožilstvo zahteva preiskavo ...

asta-vrecko Reporter.si

Blamaža: levičarka Asta Vrečko namesto ...

mattias skjelmose Ekipa24.si

Groza! Tresočega kolesarskega zvezdnika so komaj ...

kyle-marisa-roth Odkrito.si

Nenadna smrt znane TikTok vplivnice

elsnik Ekipa24.si

Uh, kakšne besede! Kapetan Olimpije Elšnik po ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Številka 45, leto 2009

Deli na:

  KAZALO Zgodba tedna Bordeli na črno Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana, dokler ne dobi oblike zvodništva ali zlorabe. Policija je letos registrirala že 29 primerov kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in trgovanja z ljudmi, kar je precej več kot lani. O številu aktivnih prostitutk v Sloveniji lahko le ugibamo, a glede na spletno in časopisno ponudbo jih gotovo več kot štirideset. Prav te dni v Koloseju vrtijo film Slovenka, ki predstavlja zgodbo o slovenski študentki, ki se na skrivaj prostituira. Uradno bordela v Sloveniji nimamo, a med lokacijami, kjer krožijo seksualne delavke, so tudi hotel Lipa, kamp Mostiščar, bungalovi Medno, Jolly bar, klub Dolce Vita in drugi. Intervjuji Borut Šuklje, svetovalec za Jugovzhodno Evropo Borut Šuklje je prepričan, da je arbitražni sporazum za določitev meje s Hrvaško na morju in na kopnem sprejemljiv kompromis; Slovenija bi na njegovi podlagi ohranila teritorialni dostop do odprtega morja. Naša država pa si v primeru, če ne bo zadovoljna z rešitvijo arbitrov, zaradi tega ne more privoščiti nove blokade vstopanja Hrvaške v Evropsko unijo, pravi. Še vedno ni jasno, ali bodo države Zahodnega Balkana v EU vstopile posamično ali v paketu. To je med drugim odvisno od sodelovanja Srbije s haaškim sodiščem. Opozarja na spremembo percepcije v svetu po napadu na newyorška dvojčka leta 2001: bolj pomembno je postalo to, ali so posamezne države sposobne reševati svoje probleme ali ne. prof. dr. Berta Jereb, onkologinja Ni dovolj samo ozdravljenje, temveč kvaliteta življenja po njem, je prepričana prof. Berta Jereb, ki se je kot mednarodno priznana uveljavila v dveh najboljših centrih raka na svetu, na Švedskem in v ZDA. Velja za pionirko v otroški onkologiji, v to zahtevno vejo medicine je uvedla tudi številne mlajše kolege. Prav na njeno pobudo je bila ustanovljena Fundacija Mali vitez, življenjske usode bolnikov, ki so se v mladosti spoprijeli  z rakom ter preživeli, pa je opisala tudi v knjigi Mali vitezi. Mitja Okorn, režiser Pri devetnajstih je posnel filmski prvenec in se nato uveljavil kot eden najbolj iskanih režiserjev videospotov v Sloveniji. Ker pri nas ni našel pravih možnosti za delo, je odšel v tujino in na Poljskem snemal televizijske nadaljevanke. Že nekaj let se trudi dobiti podporo Filmskega sklada RS za svoj drugi film Član in vidno izgublja živce zaradi zavlačevanja naših kulturnih inštitucij. S svojim neposrednim pristopom se je zameril domačim režiserskim kolegov, ministrom in uradnikom, kot največji samopromotor med slovenskimi filmarji pa je deležen tako pohval kot posmeha. Mitja Okorn meri visoko, s slovensko povprečnostjo se noče zadovoljiti. Slovenija Evangelij po Pahorju Podpis arbitražnega sporazuma s premierko Hrvaške Jadranko Kosor je Borut Pahor pospremil z evforičnimi »veselim oznanilom«. Že z njimi se je zapisal v zgodovino, toda ali mu bo uspelo tudi stvarno rešiti strateško najpomembnejši izziv slovenske zunanje politike? Reportaža Berlin Po sredini ulice se vije tanka črta dveh vrst tlakovcev, v križišču zavije desno in nekaj časa pelje vzporedno s pločnikom, nato pa ga nenadoma preseka in izgine v veliki moderni stavbi. Na drugi strani stavbe se črta tlakovcev nadaljuje in se v mestnem jedru spremeni v železne traverze z napisom Berlinen Mauer. Ob črti tu in tam opaziš tudi kak star stražni stolp, ki je zdaj obdan s pisanimi bloki in je nema priča naše nenasitne težnje po ločevanju. Na posameznih odsekih se črta spremeni v ostanke tistega zidu, ki je nekoč delil ljudi enega mesta in ene države na vzhodnjake in zahodnjake, kljub temu da so bili vsi prebivalci enega mesta in pripadniki enega naroda ter si nikoli niso želeli živeti ločeno. IME TEDNA Andrej Fabjan SLOVENIJA Oranžni labodji spev V ruskih krempljih Hit na partijski liniji V elitnem klubu samaritanov PRO & CONTRA Pokrajine: Stane Vlaj in Branko Lobnikar GLOBUS Leto dni kasneje TEHNIKA Oaza na valovih KULTURA Virtualna resničnost FILM Znamenja apokalipse ESTRADA Poligraf: Nika Dodig Pravice v ritmu glasbe Maručin horoskop KOLUMNE Gregor Virant: Arbitražni sporazum mora pasti Vinko Vasle: Iskanje izgubljenega kompasa Rado Pezdir: Zid v glavi Saša Veronik: Deli in zmagaj Marinka Fritz Kunc: Kdo drug te bo zaščitil, če ne pravica?

 

KAZALO

Zgodba tedna
Bordeli na črno

Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana, dokler ne dobi oblike zvodništva ali zlorabe. Policija je letos registrirala že 29 primerov kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in trgovanja z ljudmi, kar je precej več kot lani. O številu aktivnih prostitutk v Sloveniji lahko le ugibamo, a glede na spletno in časopisno ponudbo jih gotovo več kot štirideset. Prav te dni v Koloseju vrtijo film Slovenka, ki predstavlja zgodbo o slovenski študentki, ki se na skrivaj prostituira. Uradno bordela v Sloveniji nimamo, a med lokacijami, kjer krožijo seksualne delavke, so tudi hotel Lipa, kamp Mostiščar, bungalovi Medno, Jolly bar, klub Dolce Vita in drugi.

Intervjuji
Borut Šuklje, svetovalec za Jugovzhodno Evropo

Borut Šuklje je prepričan, da je arbitražni sporazum za določitev meje s Hrvaško na morju in na kopnem sprejemljiv kompromis; Slovenija bi na njegovi podlagi ohranila teritorialni dostop do odprtega morja. Naša država pa si v primeru, če ne bo zadovoljna z rešitvijo arbitrov, zaradi tega ne more privoščiti nove blokade vstopanja Hrvaške v Evropsko unijo, pravi. Še vedno ni jasno, ali bodo države Zahodnega Balkana v EU vstopile posamično ali v paketu. To je med drugim odvisno od sodelovanja Srbije s haaškim sodiščem. Opozarja na spremembo percepcije v svetu po napadu na newyorška dvojčka leta 2001: bolj pomembno je postalo to, ali so posamezne države sposobne reševati svoje probleme ali ne.

prof. dr. Berta Jereb, onkologinja
Ni dovolj samo ozdravljenje, temveč kvaliteta življenja po njem, je prepričana prof. Berta Jereb, ki se je kot mednarodno priznana uveljavila v dveh najboljših centrih raka na svetu, na Švedskem in v ZDA. Velja za pionirko v otroški onkologiji, v to zahtevno vejo medicine je uvedla tudi številne mlajše kolege. Prav na njeno pobudo je bila ustanovljena Fundacija Mali vitez, življenjske usode bolnikov, ki so se v mladosti spoprijeli  z rakom ter preživeli, pa je opisala tudi v knjigi Mali vitezi.

Mitja Okorn, režiser
Pri devetnajstih je posnel filmski prvenec in se nato uveljavil kot eden najbolj iskanih režiserjev videospotov v Sloveniji. Ker pri nas ni našel pravih možnosti za delo, je odšel v tujino in na Poljskem snemal televizijske nadaljevanke. Že nekaj let se trudi dobiti podporo Filmskega sklada RS za svoj drugi film Član in vidno izgublja živce zaradi zavlačevanja naših kulturnih inštitucij. S svojim neposrednim pristopom se je zameril domačim režiserskim kolegov, ministrom in uradnikom, kot največji samopromotor med slovenskimi filmarji pa je deležen tako pohval kot posmeha. Mitja Okorn meri visoko, s slovensko povprečnostjo se noče zadovoljiti.

Slovenija
Evangelij po Pahorju

Podpis arbitražnega sporazuma s premierko Hrvaške Jadranko Kosor je Borut Pahor pospremil z evforičnimi »veselim oznanilom«. Že z njimi se je zapisal v zgodovino, toda ali mu bo uspelo tudi stvarno rešiti strateško najpomembnejši izziv slovenske zunanje politike?

Reportaža
Berlin

Po sredini ulice se vije tanka črta dveh vrst tlakovcev, v križišču zavije desno in nekaj časa pelje vzporedno s pločnikom, nato pa ga nenadoma preseka in izgine v veliki moderni stavbi. Na drugi strani stavbe se črta tlakovcev nadaljuje in se v mestnem jedru spremeni v železne traverze z napisom Berlinen Mauer. Ob črti tu in tam opaziš tudi kak star stražni stolp, ki je zdaj obdan s pisanimi bloki in je nema priča naše nenasitne težnje po ločevanju. Na posameznih odsekih se črta spremeni v ostanke tistega zidu, ki je nekoč delil ljudi enega mesta in ene države na vzhodnjake in zahodnjake, kljub temu da so bili vsi prebivalci enega mesta in pripadniki enega naroda ter si nikoli niso želeli živeti ločeno.

IME TEDNA

  • Andrej Fabjan


SLOVENIJA

  • Oranžni labodji spev
  • V ruskih krempljih
  • Hit na partijski liniji
  • V elitnem klubu samaritanov


PRO & CONTRA

  • Pokrajine: Stane Vlaj in Branko Lobnikar


GLOBUS

  • Leto dni kasneje


TEHNIKA

  • Oaza na valovih


KULTURA

  • Virtualna resničnost


FILM

  • Znamenja apokalipse


ESTRADA

  • Poligraf: Nika Dodig
  • Pravice v ritmu glasbe
  • Maručin horoskop


KOLUMNE

  • Gregor Virant: Arbitražni sporazum mora pasti
  • Vinko Vasle: Iskanje izgubljenega kompasa
  • Rado Pezdir: Zid v glavi
  • Saša Veronik: Deli in zmagaj
  • Marinka Fritz Kunc: Kdo drug te bo zaščitil, če ne pravica?