stojnice, belvedere Svet24.si

Foto: Prodajalci okupirali istrske ceste, stojnice...

mladič srne trava Svet24.si

Foto: Za varnost živali na travinju je mogoče ...

1701200126-dsc6052-01-1701200060836 Necenzurirano

Konflikt interesov? Nov zakon po željah glavnega ...

peter gregorcic sr Reporter.si

Peter Gregorčič igra Janševo igro: glavni cilj ...

hezonja Ekipa24.si

Sramoten izpad! Hrvaški reprezentant in član ...

Poleg britanskega škandala, Rebel razkriva tudi druga sporna povabila, vključno z 2-milijonsko ponud Odkrito.si

Kraljeva družina - Orgije in droga na zasebnih ...

parfumi Ekipa24.si

Kamera ujela znanega in uglednega slovenskega ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Številka 15, leto 2009

Deli na:

KAZALO Zgodba tedna Evropski kvintet Končno sta znani ekipi obeh najmočnejših slovenskih strank, ki se potegujeta za zmago na junijskih evropskih volitvah. Listo SDS vodil podpredsednik stranke Milan Zver, listo SD pa bo verjetno vodil nekdanji zunanji minister in podjetnik Zoran Thaler. V največji opozicijski stranki bodo nastopila pretežno znana in preizkušena imena, med njimi tudi nekdanji ministri, v največji vladni stranki pa precej javnosti neznanih ljudi, zato je vprašanje, kako se bodo nanje odzvali volivci. Intervjuji Žiga Debeljak, predsednik uprave PS Mercator Žiga Debeljak je na mestu predsednika uprave PS Mercator že nekaj časa v nemilosti laškega barona Boška Šrota, ki se je v zadnjih letih dokopal do večinskega lastništva »najboljšega soseda«. Ker so podjetja iz skupine Pivovarne Laško po zaslugi varuha konkurence Janija Soršaka ostala brez glasovalnih pravic, Šrot Debeljaku ne more priti do živega. Minuli teden je Debeljak z nakupom Petrolovih delnic od NLB znova zelo razburil laškega tajkuna. Prvi človek Mercatorja je po novem tudi nadzornik Petrola. dr. Ljubo Sirc, ekonomist »Knjiga je debela, ne bodo me še tako kmalu likvidirali,« je bila prva misel Ljuba Sirca, ko ga je v zaporu obiskal oznovec ter zahteval, da jo prevede. Po koncu skoraj osemletne kazni je najprej pobegnil v Italijo ter nato v Švico, kjer je kasneje doktoriral iz ekonomije, na kar se je pripravljal že v zaporu, kjer je prebiral članke o gospodarskih temah. Optimizem in prepričanje, da se lahko vse začne znova, je dokazal tudi po petdesetih letih, ko je na pobudo LDS leta 1992 kandidiral za predsednika države. Danes prostodušno prizna, da je bil kljub hudim življenjskim preizkušnjam še vedno naiven: »Govoril sem o 'sešivanju' na sredini, kar se je izkazalo kot popolna neumnost, saj so ti ljudje premišljevali samo o tem, kako bodo koga prevarali.« dr. Anton Grad, nevrolog Zdravnik. Nevrolog. Internist. Doktor medicinskih znanosti. Svétnik. Izredni univerzitetni profesor. Predstojnik katedre za nevrologijo. Dobitnik najuglednejših priznanj, nagrad. Strokovnjak svetovnega kova. Znanstvenik. Prof. dr. Anton Grad. Zakaj je zapustil Univerzitetni klinični center Ljubljana? Spregovoril je o marsičem, tudi o deliktih v belih haljah. Slovenija Titova cesta na Žale Devetnajst let po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji po drugi svetovni vojni je Peter Božič z liste Zorana Jankovića v Ljubljani znova predlagal poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu, komunističnem krvniku. Da je odgovoren za povojne poboje več kot sto  tisoč ljudi, za deset tisoče političnih zapornikov, strahotna taborišča za »prevzgojo« in sistematično kratenje človekovih pravic, Božiča in sopredlagatelje ni odvrnilo od čaščenja zločinca. Med častilci sta celo profesor zgodovine z ljubljanske filozofske fakultete dr. Božo Repe in dr. Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije. Reportaža Litva in Latvija Nekdaj cvetoča mesta velike litovske kneževine, od peščenih obal Baltika, ki je naplavljal jantar, kateremu tod pravijo tudi latvijsko zlato, pa vse do Črnega morja, so nekoč vabila bogate trgovce in predrzne mornarje Gustava Vasse. Trgovsko pot, ob kateri je v Stalinovih časih zrasla gora križev, je vodila od baltskih mest na jug Evrope, poimenovali pa so jo za jantarsko. Po njej so trgovali z dragoceno smolo s sipin Baltika, ki je bila za okras, zdravilo, afrodiziak, pozneje pa so vrli paleontologi našli v njeni sredici ohranjene delčke fosilov iz sive dvanine, ki pomagajo razvozlati marsikatero skrivnost življenja. IME TEDNA Spomenka Hribar SLOVENIJA Umik iz balkanskega kotla EKONOMIJA Brezposelnost na pohodu PRO & CONTRA Odvetniške tarife: Boštjan Škrlec in Zvonko Črnač SLOVENIJA O pomoru spregovorilo že več kot sto ljudi Kdo zdravnikom gleda pod prste? GLOBUS Šok v Apeninih TEHNIKA Ruski snežni vihar AVTO Tesla S KULTURA Umetniki v igricah FILM Katarza na pošti ESTRADA Poligraf: Boštjan Levičar Tjaša bo pisateljica ŠPORT Odpadniki na snegu KOLUMNE Gregor Virant: Mediji absolutne resnice Boštjan M. Turk: Nepotrebni očetje Vinko Vasle: Pasji časi Saša Veronik: Dulcineja in mačo Alenka Sivka: Levičarka ali desničarka?

KAZALO

Zgodba tedna
Evropski kvintet

Končno sta znani ekipi obeh najmočnejših slovenskih strank, ki se potegujeta za zmago na junijskih evropskih volitvah. Listo SDS vodil podpredsednik stranke Milan Zver, listo SD pa bo verjetno vodil nekdanji zunanji minister in podjetnik Zoran Thaler. V največji opozicijski stranki bodo nastopila pretežno znana in preizkušena imena, med njimi tudi nekdanji ministri, v največji vladni stranki pa precej javnosti neznanih ljudi, zato je vprašanje, kako se bodo nanje odzvali volivci.

Intervjuji
Žiga Debeljak, predsednik uprave PS Mercator

Žiga Debeljak je na mestu predsednika uprave PS Mercator že nekaj časa v nemilosti laškega barona Boška Šrota, ki se je v zadnjih letih dokopal do večinskega lastništva »najboljšega soseda«. Ker so podjetja iz skupine Pivovarne Laško po zaslugi varuha konkurence Janija Soršaka ostala brez glasovalnih pravic, Šrot Debeljaku ne more priti do živega. Minuli teden je Debeljak z nakupom Petrolovih delnic od NLB znova zelo razburil laškega tajkuna. Prvi človek Mercatorja je po novem tudi nadzornik Petrola.

dr. Ljubo Sirc, ekonomist
»Knjiga je debela, ne bodo me še tako kmalu likvidirali,« je bila prva misel Ljuba Sirca, ko ga je v zaporu obiskal oznovec ter zahteval, da jo prevede. Po koncu skoraj osemletne kazni je najprej pobegnil v Italijo ter nato v Švico, kjer je kasneje doktoriral iz ekonomije, na kar se je pripravljal že v zaporu, kjer je prebiral članke o gospodarskih temah. Optimizem in prepričanje, da se lahko vse začne znova, je dokazal tudi po petdesetih letih, ko je na pobudo LDS leta 1992 kandidiral za predsednika države. Danes prostodušno prizna, da je bil kljub hudim življenjskim preizkušnjam še vedno naiven: »Govoril sem o 'sešivanju' na sredini, kar se je izkazalo kot popolna neumnost, saj so ti ljudje premišljevali samo o tem, kako bodo koga prevarali.«

dr. Anton Grad, nevrolog
Zdravnik. Nevrolog. Internist. Doktor medicinskih znanosti. Svétnik. Izredni univerzitetni profesor. Predstojnik katedre za nevrologijo. Dobitnik najuglednejših priznanj, nagrad. Strokovnjak svetovnega kova. Znanstvenik. Prof. dr. Anton Grad. Zakaj je zapustil Univerzitetni klinični center Ljubljana? Spregovoril je o marsičem, tudi o deliktih v belih haljah.

Slovenija
Titova cesta na Žale

Devetnajst let po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji po drugi svetovni vojni je Peter Božič z liste Zorana Jankovića v Ljubljani znova predlagal poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu, komunističnem krvniku. Da je odgovoren za povojne poboje več kot sto  tisoč ljudi, za deset tisoče političnih zapornikov, strahotna taborišča za »prevzgojo« in sistematično kratenje človekovih pravic, Božiča in sopredlagatelje ni odvrnilo od čaščenja zločinca. Med častilci sta celo profesor zgodovine z ljubljanske filozofske fakultete dr. Božo Repe in dr. Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije.

Reportaža
Litva in Latvija

Nekdaj cvetoča mesta velike litovske kneževine, od peščenih obal Baltika, ki je naplavljal jantar, kateremu tod pravijo tudi latvijsko zlato, pa vse do Črnega morja, so nekoč vabila bogate trgovce in predrzne mornarje Gustava Vasse. Trgovsko pot, ob kateri je v Stalinovih časih zrasla gora križev, je vodila od baltskih mest na jug Evrope, poimenovali pa so jo za jantarsko. Po njej so trgovali z dragoceno smolo s sipin Baltika, ki je bila za okras, zdravilo, afrodiziak, pozneje pa so vrli paleontologi našli v njeni sredici ohranjene delčke fosilov iz sive dvanine, ki pomagajo razvozlati marsikatero skrivnost življenja.

IME TEDNA

  • Spomenka Hribar

SLOVENIJA
  • Umik iz balkanskega kotla

EKONOMIJA
  • Brezposelnost na pohodu

PRO & CONTRA
  • Odvetniške tarife: Boštjan Škrlec in Zvonko Črnač

SLOVENIJA
  • O pomoru spregovorilo že več kot sto ljudi
  • Kdo zdravnikom gleda pod prste?

GLOBUS
  • Šok v Apeninih

TEHNIKA
  • Ruski snežni vihar

AVTO
  • Tesla S

KULTURA
  • Umetniki v igricah

FILM
  • Katarza na pošti

ESTRADA
  • Poligraf: Boštjan Levičar
  • Tjaša bo pisateljica

ŠPORT
  • Odpadniki na snegu

KOLUMNE
  • Gregor Virant: Mediji absolutne resnice
  • Boštjan M. Turk: Nepotrebni očetje
  • Vinko Vasle: Pasji časi
  • Saša Veronik: Dulcineja in mačo
  • Alenka Sivka: Levičarka ali desničarka?