bik Svet24.si

Od večne zvestobe do hude trme: Biki v sebi ...

Naj blok stoji na Pavšičevi ulici Svet24.si

Foto: Ponovno izbrali najlepši blok v Ljubljani

F296REFERENDUM04Z Necenzurirano

Če smo na referendumu odločali o RTV, pa dajmo ...

ivan zidar grob pl Reporter.si

Skrivni zaklad Ivana Zidarja: razkrivamo ...

xavi Ekipa24.si

Ogorčenje pri Barceloni še pred el clasicom! ...

femme-fatale, femme-fatale-2023 Njena.si

Skrito v raju: Igralka blestela na fotografiranju ...

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Številka 13, leto 2008

Deli na:

Zgodba tedna Leta boljšega življenja Ključno vprašanje pred koncem mandata Janševe vlade je, ali živimo boljše ali slabše kot pred štirimi leti ob koncu vlade Antona Ropa. Nekdanji predsednik Kučan nas skupaj z njemu zvestimi novinarji prepričuje, da živimo slabše, toda večina uradnih ekonomskih in socialnih kazalcev ga postavlja na laž. Povprečna neto plača je realno zrasla, enako povprečna pokojnina, zaposlenih je bistveno več, brezposelnih pa veliko manj kot pod Ropom. Tudi zdravstvo, kljub zavajanju kopice politikantov, deluje bistveno bolje. Intervjuji Matjaž Gantar, direktor KD V tednih pred parlamentarnimi volitvami je v Sloveniji napeto. Glavna tema, na kateri se že nekaj časa brusijo kopja in se bodo do 21. septembra zagotovo brusila še močneje, je boj proti tajkunom. Direktor KD Matjaž Gantar je eden tistih, ki jih marsikdo šteje med tajkune z negativnim predznakom, čeprav to kategorično in ostro zanika. Strinja se, da Slovenija potrebuje boljšo pravno državo, da mora končno odpreti vrata tujim investitorjem. Tako kot trenutno pomaga LDS, je pripravljen pomagati tudi kateri koli drugi politični stranki, pa čeprav ga – kot pravi sam – v glavnem zanima prodajanje življenjskih zavarovalnih polic Ukrajincem in Romunom. Je to resnica? No, pravi, da ne laže. Le tu in tam si morda premisli. Janez Suhadolc, arhitekt Kar počnejo vsi, ga ni nikoli zanimalo, zato je med svojimi kolegi arhitekti precej osamljen in redek ptič. Delo arhitekta Jožeta Plečnika je zanj čaša napoja z okusom nesmrtnosti in prav zato si želi, da bi lahko tudi po Plečnikovi smrti uporabili njegove načrte za gradnjo Mesarskega mostu ter slovenskega parlamenta. Modernizem mu je tuj, prepričan je, da če bo svet kdaj vzel hudič, ga bo zaradi napredka in naprednih ljudi. Še vedno razmišlja in deluje tako, kot je igrivo zapisal v svojem knjižnem prvencu:  »Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom.« Tamara Blažina, slovenska senatorka v Rimu Poletje je čas počitnic tudi za politiko. Avgust je navadno čas političnega premirja. V Italiji pa je ravno pred poletnim premorom vlada postavila zaupnico za finančni manever, ki bo določal naslednje ekonomsko triletje na Apeninskem polotoku. Senatorka Tamara Blažina, predstavnica zamejskih Slovencev v italijanskem parlamentu, je z nami govorila takoj potem, ko se je po zadnji seji vrnila iz Rima v rodni Zgonik, vasico na tržaškem Krasu. Pogovor je seveda tekel o politiki, najprej na ravni italijanskega parlamenta, nato na krajevni ravni, predvsem med slovensko manjšino. Senatorka Blažina nam je nekoliko pojasnila, kaj se dogaja v novi Demokratski stranki, ki je nastala po združitvi največjih levosredinskih strank, Levih demokratov in Marjetice, in predvsem znotraj slovenskega dela Demokratske stranke. Slovenija Direktorji z debelimi denarnicami Prvi človek Krke Jože Colarič ima sedemkrat višjo plačo kot predsednik republike Danilo Türk ali predsednik vlade Janez Janša. Slednja dva na mesec prejmeta dobrih šest tisoč evrov bruto, Colarič pa je lani v povprečju na mesec zaslužil kar 44 tisoč evrov bruto. Nekajkrat višjo mesečno plačo, kot jo imata Türk in Janšo, ima tudi precej direktorjev slovenskih podjetij, ki so v (ne)posredni lasti države. Reportaža Burkina Faso V preprosti ambulanti z golimi stenami, ki stoji na obrobju Banfore, malega mesta na jugozahodu zahodnoafriške države Burkina Faso, se je v soparnem jutru rodil zdrav in krepak fant. Na svet je pogledal v eni izmed najrevnejših držav na svetu, kjer ima novorojenček kar dvajset odstotkov možnosti, da sploh ne bo dočakal svojega petega rojstnega dne. Kakšno otroštvo bo imel mali korenjak? Bo rad risal, užival v dirkanju s kolesi, bo znal plavati, bo v šoli odličnjak, bo imel otroke, bo uresničil svoje sanje? Kaj mu sploh prinaša prihodnost? Na to je zelo težko odgovoriti. Toda njegovi mami, vidno izmučeni zaradi poroda, je kristalno jasno, kaj mora postoriti še isti dan. Doma jo čakajo starejši otroci, vedno lačna usta, ki jih mora prav tako nahraniti. SLOVENIJA Spopad vladnih ekip Zadnja postaja – Metelkova Tribuna: dr. Boris Gaberščik PRO & CONTRA Ustekleničena voda: Aleš Petrovčič in Dominik Golenhofen DENAR Depresija na Balkanu GLOBUS Smrad nad Kitajsko DOSJE Prva dama Francija Carla Bruni TEHNIKA Mobilno poletje ZDRAVJE Virtualna odvisnost KULTURA Smeh brez cenzure FILM Mumije, jetiji in komunisti ŠPORT Tavanje v temi ESTRADA Renata Rudolf in Tomaž Čakš KOLUMNE Boštjan M. Turk: Gulag in človek, ki ve Maja Sunčič: Morje samohvale Saša Veronik: Nabrusimo nože Ana Jud: Janša, pojdi k vragu!

Zgodba tedna
Leta boljšega življenja

Ključno vprašanje pred koncem mandata Janševe vlade je, ali živimo boljše ali slabše kot pred štirimi leti ob koncu vlade Antona Ropa. Nekdanji predsednik Kučan nas skupaj z njemu zvestimi novinarji prepričuje, da živimo slabše, toda večina uradnih ekonomskih in socialnih kazalcev ga postavlja na laž. Povprečna neto plača je realno zrasla, enako povprečna pokojnina, zaposlenih je bistveno več, brezposelnih pa veliko manj kot pod Ropom. Tudi zdravstvo, kljub zavajanju kopice politikantov, deluje bistveno bolje.

Intervjuji
Matjaž Gantar, direktor KD

V tednih pred parlamentarnimi volitvami je v Sloveniji napeto. Glavna tema, na kateri se že nekaj časa brusijo kopja in se bodo do 21. septembra zagotovo brusila še močneje, je boj proti tajkunom. Direktor KD Matjaž Gantar je eden tistih, ki jih marsikdo šteje med tajkune z negativnim predznakom, čeprav to kategorično in ostro zanika. Strinja se, da Slovenija potrebuje boljšo pravno državo, da mora končno odpreti vrata tujim investitorjem. Tako kot trenutno pomaga LDS, je pripravljen pomagati tudi kateri koli drugi politični stranki, pa čeprav ga – kot pravi sam – v glavnem zanima prodajanje življenjskih zavarovalnih polic Ukrajincem in Romunom. Je to resnica? No, pravi, da ne laže. Le tu in tam si morda premisli.

Janez Suhadolc, arhitekt
Kar počnejo vsi, ga ni nikoli zanimalo, zato je med svojimi kolegi arhitekti precej osamljen in redek ptič. Delo arhitekta Jožeta Plečnika je zanj čaša napoja z okusom nesmrtnosti in prav zato si želi, da bi lahko tudi po Plečnikovi smrti uporabili njegove načrte za gradnjo Mesarskega mostu ter slovenskega parlamenta. Modernizem mu je tuj, prepričan je, da če bo svet kdaj vzel hudič, ga bo zaradi napredka in naprednih ljudi. Še vedno razmišlja in deluje tako, kot je igrivo zapisal v svojem knjižnem prvencu:  »Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom.«

Tamara Blažina, slovenska senatorka v Rimu
Poletje je čas počitnic tudi za politiko. Avgust je navadno čas političnega premirja. V Italiji pa je ravno pred poletnim premorom vlada postavila zaupnico za finančni manever, ki bo določal naslednje ekonomsko triletje na Apeninskem polotoku. Senatorka Tamara Blažina, predstavnica zamejskih Slovencev v italijanskem parlamentu, je z nami govorila takoj potem, ko se je po zadnji seji vrnila iz Rima v rodni Zgonik, vasico na tržaškem Krasu. Pogovor je seveda tekel o politiki, najprej na ravni italijanskega parlamenta, nato na krajevni ravni, predvsem med slovensko manjšino. Senatorka Blažina nam je nekoliko pojasnila, kaj se dogaja v novi Demokratski stranki, ki je nastala po združitvi največjih levosredinskih strank, Levih demokratov in Marjetice, in predvsem znotraj slovenskega dela Demokratske stranke.

Slovenija
Direktorji z debelimi denarnicami

Prvi človek Krke Jože Colarič ima sedemkrat višjo plačo kot predsednik republike Danilo Türk ali predsednik vlade Janez Janša. Slednja dva na mesec prejmeta dobrih šest tisoč evrov bruto, Colarič pa je lani v povprečju na mesec zaslužil kar 44 tisoč evrov bruto. Nekajkrat višjo mesečno plačo, kot jo imata Türk in Janšo, ima tudi precej direktorjev slovenskih podjetij, ki so v (ne)posredni lasti države.

Reportaža
Burkina Faso

V preprosti ambulanti z golimi stenami, ki stoji na obrobju Banfore, malega mesta na jugozahodu zahodnoafriške države Burkina Faso, se je v soparnem jutru rodil zdrav in krepak fant. Na svet je pogledal v eni izmed najrevnejših držav na svetu, kjer ima novorojenček kar dvajset odstotkov možnosti, da sploh ne bo dočakal svojega petega rojstnega dne. Kakšno otroštvo bo imel mali korenjak? Bo rad risal, užival v dirkanju s kolesi, bo znal plavati, bo v šoli odličnjak, bo imel otroke, bo uresničil svoje sanje? Kaj mu sploh prinaša prihodnost? Na to je zelo težko odgovoriti. Toda njegovi mami, vidno izmučeni zaradi poroda, je kristalno jasno, kaj mora postoriti še isti dan. Doma jo čakajo starejši otroci, vedno lačna usta, ki jih mora prav tako nahraniti.

SLOVENIJA
Spopad vladnih ekip
Zadnja postaja – Metelkova
Tribuna: dr. Boris Gaberščik

PRO & CONTRA
Ustekleničena voda: Aleš Petrovčič in Dominik Golenhofen

DENAR

Depresija na Balkanu

GLOBUS
Smrad nad Kitajsko

DOSJE
Prva dama Francija Carla Bruni

TEHNIKA
Mobilno poletje

ZDRAVJE
Virtualna odvisnost

KULTURA
Smeh brez cenzure

FILM
Mumije, jetiji in komunisti

ŠPORT
Tavanje v temi

ESTRADA
Renata Rudolf in Tomaž Čakš

KOLUMNE
Boštjan M. Turk: Gulag in človek, ki ve
Maja Sunčič: Morje samohvale
Saša Veronik: Nabrusimo nože
Ana Jud: Janša, pojdi k vragu!