Številka 07, leto 2009
15. feb. 2009 23:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017
KAZALO Zgodba tedna Slovenija v spominu agresorjev Da v Sloveniji ni bilo vojne, temveč je šlo le za premik tankov nekdanje jugoslovanske vojske na zahodne meje, je še danes prepričan Marijan Čad, nekdanji general reškega korpusa, ki naj bi v času osamosvojitvene vojne Ilirski Bistrici zagrozil s prekinitvijo oskrbe. Ker ne more razumeti, »zakaj ga Slovenci skupaj z generalom Kolškom obravnavajo kot kakšnega Mussolinija in Hitlerja, čeprav sta zanje največ storila«, je skupaj z drugimi častniki nekdanje JLA najvišjim predstavnikov države napisal pismo, v katerem prve predstavnike oblasti seznanjajo, da se jim zaradi neizplačevanja slovenskih vojaških pokojnin godi huda krivica. Intervjuji Srečko Lisjak, veteran vojne za Slovenijo Kadar koga kličeš po prenosnem telefonu in dolgo ne dobiš zveze, začneš bentiti. Pri Srečku Lisjaku, nekdanjem predsedniku Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je bil na čelu te organizacije 15 let pa, vsaj zame, to čakanje na zvezo ni bilo zoprno. Odzival se mi je Radetzky marš, in to kar zajeten del te skladbe. Skratka vedel sem, da je na oni strani vojak, ne pa kakšen pravljičarski jugonostalgik, ki bi mi že po uvodnem telefonskem klicu postregel s kakšnim »kozaračkim kolom«. Polkovnika Lisjaka sem obiskal prav zato, ker zdaj četica generalov JLA spet poskuša slovensko državo premagati, tokrat ne z vojaško silo (tega niso bili sposobni niti pred slabimi dvajsetimi leti), pač pa s tožbami za visoke pokojnine, ki temeljijo na sprevračanju zgodovine. Komunisti (in ti generali so bili predvsem ideološki vojaki) se na potvarjanje zgodovine dobro spoznajo. Tomo Križnar, neustrašni človekoljub in svetovni popotnik Tomo Križnar se vrača. Na »prag« Sudana, kjer je leta 2006 njegovo življenje viselo na nitki. »V imenu milostljivega Alaha in na zahtevo slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška«, kot prevedeno citira drobec pomilostitvenega dokumenta, ga je predsednik Sudana takrat pomilostil obsodbe na dve leti in pol zaporne kazni. 18. februarja Tomo odpotuje v Čad. Mirjan Kulovec, predsednik uprave Kolpe Recesija naj bi metliški Kolpi, ki izvozi kar 80 odstotkov izdelkov, letos pobrala dvajset odstotkov prihodkov. Kolpa je eden vodilnih proizvajalcev kopalniške opreme v srednji in jugovzhodni Evropi, njihovi proizvodi pa spadajo v srednji in višji cenovni razred. Mirjan Kulovec, predsednik uprave, ki je v podjetju pred tridesetimi leti začel kot tehnolog, od leta 1996 pa je direktor, je kritičen do zadnjih vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu med krizo. Namesto subvencioniranja krajšega delovnega časa bi morala vlada po njegovem pospešiti investicije v infrastrukturo in spodbuditi banke, da bi podjetjem spet odobravale posojila. Kulovec je eden od šestih nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2008. Slovenija Cvikl na novem vojnem pohodu Za oklepniki Patria je Milan M. Cvikl našel novo igračko. Zanjo se predsednik vlade, ki ima druge prednostne naloge, ne zmeni. Najbrž pa ni več daleč čas, ko bo generalni sekretar vlade, ki ne more iz svoje samopodobe preiskovalca zarot, postal prioriteta Pahorjeve vlade. Dobro je to, da naj bi poročilo o preiskavi izročanja dokumentarnega gradiva iz arhiva vlada v Arhiv Slovenije le predal policiji in tožilstvu. V informaciji, ki jo je v četrtek obravnavala vlada, je le malo oprijemljivih dokazov, zato pa toliko več sklepanj in celo namigovanj. Reportaža Sipine Namiba Skalnato gorovje in soteske parka Naukluft, pustinja Sussusvlei s presahlimi strugami, ki se zajedajo globoko v visoke sipine Namiba, zaključujejo celoto neobljudenega sveta, namibijskih prostranstev, kamor do nedavnega ni stopila noga modernega človeka. Vstop v ta peklenski svet planeta je mogoč z juga, z Ribje reke drugega največjega kanjona na planetu, s severa, z Obale okostij, in z vzhodnih nepreglednih prostranstev Kalaharija. To je svet brez vode, kjer nikoli na dežuje, kjer so skriti dragoceni vodni zakladi bili poznani samo trdoživim črnskim plemenom, ki jih tam ni več. Dolge prašne in razbrazdane ceste se vijejo kot kače v nedogled in vedno znova in znova odstirajo nove dimenzije neobljudenega prostora na dvajsetem vzporedniku južne poloble. IME TEDNA dr. Franc Rode PRO & CONTRA Pesticidi in čebele: Milan Pogačnik in Anamarija Slabe SLOVENIJA Kavice proti krizi Subvencije za pločevino EKONOMIJA Najmanjša proizvodnja doslej GLOBUS Afganistana ne damo ZDRAVJE Bolečina za zajtrk TEHNIKA Zelena junakinja AVTO Renault clio III KULTURA Umetnik in svetovljan FILM Za vedno mlad ESTRADA Poligraf: Sašo Jereb Mario spet z vami ŠPORT Hitreje, višje, kam? KOLUMNE Boštjan M. Turk: Prešteti ob jubileju Vinko Vasle: Prešerni dnevi koalicije Rado Pezdir: Multiplikatorska fantazmagorija Saša Veronik: Dolgo pustno veselje
Zgodba tedna
Slovenija v spominu agresorjev
Da v Sloveniji ni bilo vojne, temveč je šlo le za premik tankov nekdanje jugoslovanske vojske na zahodne meje, je še danes prepričan Marijan Čad, nekdanji general reškega korpusa, ki naj bi v času osamosvojitvene vojne Ilirski Bistrici zagrozil s prekinitvijo oskrbe. Ker ne more razumeti, »zakaj ga Slovenci skupaj z generalom Kolškom obravnavajo kot kakšnega Mussolinija in Hitlerja, čeprav sta zanje največ storila«, je skupaj z drugimi častniki nekdanje JLA najvišjim predstavnikov države napisal pismo, v katerem prve predstavnike oblasti seznanjajo, da se jim zaradi neizplačevanja slovenskih vojaških pokojnin godi huda krivica.
Intervjuji
Srečko Lisjak, veteran vojne za Slovenijo
Kadar koga kličeš po prenosnem telefonu in dolgo ne dobiš zveze, začneš bentiti. Pri Srečku Lisjaku, nekdanjem predsedniku Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je bil na čelu te organizacije 15 let pa, vsaj zame, to čakanje na zvezo ni bilo zoprno. Odzival se mi je Radetzky marš, in to kar zajeten del te skladbe. Skratka vedel sem, da je na oni strani vojak, ne pa kakšen pravljičarski jugonostalgik, ki bi mi že po uvodnem telefonskem klicu postregel s kakšnim »kozaračkim kolom«. Polkovnika Lisjaka sem obiskal prav zato, ker zdaj četica generalov JLA spet poskuša slovensko državo premagati, tokrat ne z vojaško silo (tega niso bili sposobni niti pred slabimi dvajsetimi leti), pač pa s tožbami za visoke pokojnine, ki temeljijo na sprevračanju zgodovine. Komunisti (in ti generali so bili predvsem ideološki vojaki) se na potvarjanje zgodovine dobro spoznajo.
Tomo Križnar, neustrašni človekoljub in svetovni popotnik
Tomo Križnar se vrača. Na »prag« Sudana, kjer je leta 2006 njegovo življenje viselo na nitki. »V imenu milostljivega Alaha in na zahtevo slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška«, kot prevedeno citira drobec pomilostitvenega dokumenta, ga je predsednik Sudana takrat pomilostil obsodbe na dve leti in pol zaporne kazni. 18. februarja Tomo odpotuje v Čad.
Mirjan Kulovec, predsednik uprave Kolpe
Recesija naj bi metliški Kolpi, ki izvozi kar 80 odstotkov izdelkov, letos pobrala dvajset odstotkov prihodkov. Kolpa je eden vodilnih proizvajalcev kopalniške opreme v srednji in jugovzhodni Evropi, njihovi proizvodi pa spadajo v srednji in višji cenovni razred. Mirjan Kulovec, predsednik uprave, ki je v podjetju pred tridesetimi leti začel kot tehnolog, od leta 1996 pa je direktor, je kritičen do zadnjih vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu med krizo. Namesto subvencioniranja krajšega delovnega časa bi morala vlada po njegovem pospešiti investicije v infrastrukturo in spodbuditi banke, da bi podjetjem spet odobravale posojila. Kulovec je eden od šestih nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2008.
Slovenija
Cvikl na novem vojnem pohodu
Za oklepniki Patria je Milan M. Cvikl našel novo igračko. Zanjo se predsednik vlade, ki ima druge prednostne naloge, ne zmeni. Najbrž pa ni več daleč čas, ko bo generalni sekretar vlade, ki ne more iz svoje samopodobe preiskovalca zarot, postal prioriteta Pahorjeve vlade. Dobro je to, da naj bi poročilo o preiskavi izročanja dokumentarnega gradiva iz arhiva vlada v Arhiv Slovenije le predal policiji in tožilstvu. V informaciji, ki jo je v četrtek obravnavala vlada, je le malo oprijemljivih dokazov, zato pa toliko več sklepanj in celo namigovanj.
Reportaža
Sipine Namiba
Skalnato gorovje in soteske parka Naukluft, pustinja Sussusvlei s presahlimi strugami, ki se zajedajo globoko v visoke sipine Namiba, zaključujejo celoto neobljudenega sveta, namibijskih prostranstev, kamor do nedavnega ni stopila noga modernega človeka. Vstop v ta peklenski svet planeta je mogoč z juga, z Ribje reke drugega največjega kanjona na planetu, s severa, z Obale okostij, in z vzhodnih nepreglednih prostranstev Kalaharija. To je svet brez vode, kjer nikoli na dežuje, kjer so skriti dragoceni vodni zakladi bili poznani samo trdoživim črnskim plemenom, ki jih tam ni več. Dolge prašne in razbrazdane ceste se vijejo kot kače v nedogled in vedno znova in znova odstirajo nove dimenzije neobljudenega prostora na dvajsetem vzporedniku južne poloble.
IME TEDNA
- dr. Franc Rode
PRO & CONTRA
- Pesticidi in čebele: Milan Pogačnik in Anamarija Slabe
SLOVENIJA
- Kavice proti krizi
- Subvencije za pločevino
EKONOMIJA
- Najmanjša proizvodnja doslej
GLOBUS
- Afganistana ne damo
ZDRAVJE
- Bolečina za zajtrk
TEHNIKA
- Zelena junakinja
AVTO
- Renault clio III
KULTURA
- Umetnik in svetovljan
FILM
- Za vedno mlad
ESTRADA
- Poligraf: Sašo Jereb
- Mario spet z vami
ŠPORT
- Hitreje, višje, kam?
KOLUMNE
- Boštjan M. Turk: Prešteti ob jubileju
- Vinko Vasle: Prešerni dnevi koalicije
- Rado Pezdir: Multiplikatorska fantazmagorija
- Saša Veronik: Dolgo pustno veselje
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke