"Štempljanje": inšpektorji bodo z nadzorom začeli šele v začetku leta 2024

Kot so dejali na inšpektoratu, novela vnaša številne novosti, v tej luči pa pričakujejo, da bodo imela nekatera podjetja pri implementaciji težave, "zato tudi časovni zamik".

Ob tem so poudarili, da so vsem delodajalcem s sodelavci na ministrstvu za delo "vedno na voljo, da na nas naslovijo strokovna vprašanja, preko katerih jim bomo nudili strokovno pomoč, da pravilno prenesejo novosti zakona".

Usmerjeno akcijo nadzora pa bodo torej začeli šele v začetku leta 2024. Z njo bodo preverjali, ali so delodajalci uspešno prenesli novosti zakona v prakso.

"Upoštevali bomo načelo sorazmernosti, torej če bomo prepoznali majhne kršitve, večino zadev pa bo imel delodajalec pravilno urejene, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. V primeru, da bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo temu tudi primerno ukrepali," so dodali.

Novela zakona o evidentiranju, ki je bila septembra lani usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), je v veljavi od 20. maja, v uporabi pa bi morala biti od ponedeljka, saj je delodajalcem zagotovila polletno prehodno obdobje.

A gospodarski minister Matjaž Han je za današnjo sejo vlade na podlagi pozivov delodajalcev napovedal tudi pogovor o njenih spremembah. Strinja se namreč, da je neživljenjska in jo je treba popraviti, v tem času pa bi jo sam zamrznil.

Spletni portal N1 je že v sredo poročal, da naj Inšpektorat RS ta delo do popravkov zakona ne bi izvajal nadzora nad izvajanjem novele.

V. d. glavne inšpektorice Katja Čoh Kragolnik je namreč v zvezi z novelo v torek napovedala usmerjeno akcijo nadzora, ki bi se potegnila tudi v prvo polovico prihodnjega leta in pri kateri bi sodelovalo okoli 50 inšpektorjev s področja delovnih razmerij.

Novela zakona o evidentiranju predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Spremembe zakona sledijo dolgoletnim opozorilom inšpektorata za delo, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa so ene najpogostejših na področju delovnih razmerij.