Predstavniki vlade in 21 sindikatov javnega sektorja so podpisali sporazum o zamrznitvi stavke. Stavka bo zamrznjena od polnoči dalje. Sindikati in vlada se bodo do 13. oktobra poskušali izpogajati o stavkovnih zahtevah, vlada pa v tem času ne bo uveljavila sklepa o odpovedi kolektivnih pogodb v javnem sektorju.
Kot je po podpisu sporazuma pojasnil vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević, je stavka od polnoči zamrznjena in se mora končati v 24 urah. Sporočilo o zamrznitvi stavke mora sedaj priti do stavkovnih odborov in nekaj časa bo potrebnega, da se dogovorjeno udejanji. Prepričan pa je, da bo zadeva končana v zgodnjih jutranjih urah.
Danes podpisani sporazum določa, da vsi stavkovni odbori sindikatov stavko zamrznejo z današnjim dnem. Do vključno 13. oktobra pa naj bi se poskušali dogovoriti o stavkovnih zahtevah. Na mizi bosta tudi aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor ter dogovor o ukrepih na področju plač za prihodnji dve leti, kjer se bodo pogajanja nadaljevala z vsemi reprezentativnimi sindikati.
Obenem se je vlada s sporazumom obvezala, da do vključno 13. oktobra ne bo uveljavila sklepa o odpovedi kolektivnih pogodb v javnem sektorju. V minulih dneh v stavko vključeni javni uslužbenci pa bodo dobili izplačano plačo za čas stavke.
Po besedah Miščevića so s sporazumom predvsem odprli prostor pogajanjem. Prepričan je, da lahko v pogajanjih najdejo ustrezne rešitve, če bo za to pripravljenost na obeh straneh. Kar zadeva sindikalno, bo ta po njegovih napovedih dala "poln prispevek". Kot pravi, je bila sedaj priložnost, da stavko prekinejo, si vzamejo predah in "s trezno glavo" poiščejo pot naprej. Če dogovora ne bo, pa je stavka spet možna.
Kot je pojasnila vodja vladne pogajalske skupine, generalna sekretarka vlade Helena Kamnar, je vlada sindikatom v torek predstavila predlog, v katerem je odpravo plačnih nesorazmerij kot doslej vezala na gospodarsko rast, vendar ne več na tri, ampak 2,5-odstotno. Na vprašanje, ali je to zadnji vladni predlog, pa je Kamnarjeva ponovila, da lahko popuščajo na točkah, ki ne pomenijo dodatnih finančnih sredstev.
Pogajanja se bodo po njenih navedbah razdelila na dva dela. Ko gre za zahteve, ki zadevajo elemente aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in spremljajočega dogovora o urejanju plač, se bodo preselila "nazaj na pogajalsko skupino, ki je sicer doslej urejala ta vprašanja". Za ostala vprašanja, ki ostajajo v okviru stavkovnega odbora, pa Kamnarjeva ocenjuje, da so na teh točkah v preteklih dneh že precej dosegli in zanje ne bodo porabili več veliko časa.
Sicer pa Kamnarjeva in Miščević nista soglašala glede tega, ali je bila za tokratni razplet odločilna navzočnost predsednika vlade Boruta Pahorja v začetni uri pogajanj. "Avtoriteta predsednika je nepogrešljiv del v tako trdih pogajanjih, kot so bila ta, in menim, da je bila odločilna," je prepričana Kamnarjeva.
Miščević se z njo ne strinja. "Imel sem občutek, da mu je vseeno, ali stavka bo ali ne. Levji delež smo dali sindikati, predvsem ker se zavedamo, da nastaja gospodarska škoda in smo s to potezo poskušali poiskati neko drugo pot. Ali je prava, bomo videli v naslednjih dneh. Če ni, se lahko vrnemo tja, kjer smo bili danes," je dejal. Da bi bilo premieru vseeno, ali je stavka ali ne, po besedah Kamnarjeve nikakor ne drži. Od prvega dne je bil za prekinitev stavke, a je jasno povedal, pod kakšnimi pogoji se to lahko zgodi.