Starša v Soči utopljenega 10-letnika ogorčena: Šele po nekaj ostrih besedah sva si izborila, da sva se od sina lahko poslovila dan po dogodku

Starša utopljenega dečka sta v pismu zapisala, da je njun desetletni sin skupaj še z dvema bratoma preživljal počitnice pri starih starših, medtem ko sta bila onadva skupaj z najmlajšim sinom doma v Ljubljani. Tako sta se odzvala na napačno poročanje nekaterih medijev, da sta bila pri nesreči na kopališču pod soško elektrarno v Solkanu prisotna in da je en izmed njiju tudi plaval s sinom.

Hkrati sta v pismu izpostavila način delovanja pristojnih institucij po nesreči. Poudarila sta, da so ju o tragediji obvestili šele pet ur po nesreči, ki se je zgodila ob 16.30. Na Policijski upravi Nova Gorica so glede tega danes pojasnili, da je do zamika pri obveščanju staršev prišlo, ker so postopki iskanja, oživljanja in ugotavljanja identitete trajali dlje časa. Postopke ravnanja v primeru smrti pa določa pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe.

Starša sta od ostalih dveh sinov, starih šest in 12 let, ki sta bila prisotna na kraju nesreče in sta nesrečo videla, kasneje izvedela, da sta že takoj po nesreči prosila prisotne, naj pokličejo starše. Vendar, kot sta opozorila starša, prisotni policist in delavke centra za socialno delo tega kljub prošnjam niso storili.

Tudi po tem, ko sta starša izvedela za nesrečo, nista mogla stopiti v stik z otrokoma in starimi starši, ker da jima delavke centra za socialno delo niso omogočile pogovora z njimi. Na Policijski upravi Nova Gorica so glede tega pojasnili, da je bila otrokom in odraslim osebam na kraju dogodka preko uslužbencev Centra za socialno delo (CSD) Severna Primorska zagotovljena psihosocialna pomoč.

V CSD Severna Primorska so v odzivu na pismo staršev izpostavili, da so strokovne delavke centra ravnale po navodilih policije in nudile psihološko oporo sorojencema pogrešanega dečka in starim staršem, ki so bili v veliki stiski in šoku.

Pojasnili so, da otroka zaradi tragične situacije nista zmogla pogovora in so se strokovne delavke trudile preusmerjati pozornost na druge vsebine, da so otrokoma olajšale stisko. Ko je na telefon enega od starih staršev nekdo poklical, v vsej svoji prizadetosti zaradi nesreče stara starša nista odgovorila, so še pojasnili na CSD.

Dve strokovni delavki sta ostali z družino vse do prihoda staršev, ki sta želela takoj videti tudi ponesrečenega sina. Delavki sta jima na podlagi informacije policije povedali, da so otroka peljali v šempetrsko bolnišnico. Vendar tam ni bilo dežurnega patologa, zato so dečka odpeljali neposredno v Ljubljano na Inštitut za sodno medicino.

Ob prizadevanjih staršev, da bi videla ponesrečenega otroka, se je na inštitutu in na Žalah znova zapletlo. "Šele po nekaj ostrih besedah sva si izborila, da sva se od sina lahko poslovila dan po dogodku. Birokratski mlin bi nam to omogočil šele dan kasneje, torej tretji dan po nesreči," sta opozorila starša.

"Dogodek je za naju izjemno tragičen, grozljiv in ga še vedno ne moreva razumeti, kaj šele sprejeti, zato nama je toliko bolj nerazumljivo, kako so se stvari odvijale na tak način, in namesto, da bi nam vsi organi nudili pomoč, so nama in sinovoma na vsakem koraku povzročali nove in nove težave in dodatne bolečine," sta zapisala.

V pismu sta tako odprla vprašanja o tem, kako je mogoče, da sta bila kot starša o nesreči obveščena šele pet ur po dogodku, zakaj jima center za socialno delo ni omogočil stika s preostalima otrokoma in kako je mogoče, da v takšnih težkih trenutkih staršem ni omogočen dostop do ponesrečenega otroka.

Glede samega dogodka sta starša kritična tudi do ureditve občinskega kopališča v Solkanu. Na policiji so glede tega pojasnili, da območje kopalnih voda ureja uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Sicer pa novogoriški kriminalisti v zvezi s tragičnim dogodkom še dodatno zbirajo obvestila in bodo po zaključeni preiskavi o vseh okoliščinah obvestili okrožno državno tožilstvo.