Z aktom, ki ga je glede Plečnikovih tržnic izdala ministrica za kulturo, se "jasno kažeta etika in estetika državne in mestne oblasti, ki sledita načelu kapitala in zaslužkov, ki v tem primeru vodita v grobe posege v staro Ljubljano, njeno deformacijo in s tem posledično njeno uničenje," meni nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti.
Odločitev ministrice za kulturo, da odvzame Plečnikovim tržnicam status spomenika državnega pomena, pomeni globoko razočaranje za vse, ki se zavedajo vrednosti in vrednot kulturne dediščine, v pisnem odzivu opozarja Simoniti.
Kot dodaja, je ministrica, namesto da bi razširila status spomenika državnega pomena na celotno območje stare Ljubljane, ukinila zaščito tudi nad tistim delom, "ki je v tem trenutku najbolj na udaru kapitalsko pohlepne in destruktivne miselnosti".
S tem je po Simonitijevih besedah "dovolila in dala hkrati jasen znak, da stara Ljubljana postaja prostor, ki ga ne ščiti niti lokalna zaščita, saj je ta odvisna od interpretacije birokratsko (ne)samostojnih služb in (ne)odgovornih posameznikov".
Simoniti pojasnjuje, da se je Plečnikove tržnice razglasilo za spomenik državnega pomena, ker je obstajala (in obstaja) neposredna nevarnost za uničenje tržnice zaradi namena Mestne občine Ljubljana, da na tem mestu zgradi garaže.
Po njegovih navedbah bi ministrica lahko izdala "akt o derazglasitvi" Plečnikovih tržnic za spomenik državnega pomena le, če bi za to obstajali razlogi. "Razlogi za to, da bi prenehala nevarnost uničenja tržnice, pa ne obstajajo, ampak jih je ministrica z derazglasitvijo celo ponovno zavestno vzpostavila," je opozoril Simoniti.
Ob tem je izrazil upanje, da bodo zainteresirani posamezniki, osveščeni člani ljubljanskega mestnega sveta in civilna iniciativa "Tržnice ne damo" sprožili ustrezen pravni postopek na sodišču.