Nadškof Zore maševal, Pavel Rupar poslušal: kdo je letos prišel na Brezje (FOTO)

Kot je povedal Zore, je praznik Marijinega vnebovzetja eden najstarejših praznikov, saj prve sledove praznovanja najdemo že v 4. stoletju. Po drugi strani pa je dogma o Marijinem vnebovzetju zadnja dogma, ki je bila v Cerkvi razglašena, in sicer jo je novembra 1950 razglasil papež Pij XII. Zore je pojasnil, da za vero dogme niso potrebne in so razglašene takrat, ko je pod vprašaj postavljen eden od bistvenih vidikov vere.

Zgodovinski razlog za razglasitev dogme o Marijinem vnebovzetju bi lahko, kot je navedel, našli v grobem materializmu, ki se je v 20. stoletju močno širil in pri mnogih povzročil dvom v vstajenje telesa. Nekateri avtorji opozarjajo tudi na kratek čas med koncem druge svetovne vojne in razglasitvijo dogme. "Med boji in izgoni je umrlo ogromno ljudi. Njihova trupla večkrat niso bila deležna nobenega spoštovanja. Zdelo se je, da človeško telo nima več nobene vrednosti. Podobe in izkušnje so se vtisnile v srca in duše mnogih pripadnikov vojne generacije," je pojasnil Zore.

Dogma o Marijinem vnebovzetju pa govori, da ni tako. "Pred Bogom ima vsako človeško telo svoje dostojanstvo. To je pokazal na Mariji. Zato imajo tudi mrtvi v svetovni vojni to dostojanstvo, četudi ga nihče ni opazil," je dejal Zore. Kot je dodal, ima človekovo telo neodtujljivo dostojanstvo, tudi ko je mrtvo.

Prihod na Brezje je za danes napovedal tudi Karl Erjavec

"Zato nas pretrese, ko žal še vedno slišimo govoriti o kosteh, o premetavanju kosti, ko gre za prizadevanje za spoštljiv in dostojen pokop tistih, ki čakajo na pokop v kostnici v Škofji Loki in še mnogo več drugih, ki še vedno čakajo, da bodo smeli pustiti za seboj kraška brezna in rudniške jaške ter jim bomo dali grob v posvečeni zemlji," je dejal. Ob tem je poudaril, da dostojen pokop pomeni, da "jim vrnemo in priznamo tisto dostojanstvo, poštenje in ljubezen do domovine, ki so jim bili zanikani zaradi opravičevanja zločina, ki se je nad njimi zgodil".

Zore je v pridigi spregovoril tudi o evtanaziji: "Globoko se moramo zamisliti nad smerjo, v katero nas vodi del naše tako imenovane 'napredne in človekoljubne' družbe. Zakon, ki so ga leporečno zavili v pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, je bil sprejet v parlamentu in s tem se je parlament oziroma del tega zakonodajnega telesa odpovedal varovanju življenja in skrbi za najbolj ogrožene ljudi med nami, kakor določa naša ustava, in postal zagovornik smrti. Namesto da bi ljudi v potrebi in stiski objeli ter jim podarjali čas in bližino, jim bomo dali vrv, da končajo življenje. Vse to zaradi tega, ker se nam tako zelo smilijo, da bežimo od njih."

Kot je dejal Zore, so odločitve drugih njihova odgovornost, dolžnost kristjanov pa je, da povedo, kakšni so njihovi pogledi. "Noben zakon, nobeno izigravanje resničnosti z zavijanjem v lepe besede sočutja in skrbi, ne more in ne sme nikogar izmed nas prisiliti, da bi popustil tej gonji zoper življenje in se vdal smrtni miselnosti. Ne, mi bomo ostali zagovorniki in varuhi človekovega življenja od njegovega spočetja do njegove naravne smrti," je poudaril.

Zoretu je pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah prisluhnila množica vernikov, še več pa se jih bo na Brezjah zvrstilo čez cel dan. Rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Brezje Robert Bahčič je v izjavi za medije povedal, da se je osrednje maše udeležilo več kot 3000 ljudi, od četrtkovega večera do konca današnjega dne pa jih pričakujejo okoli 10.000.

Verniki se k podobi Marije Pomagaj, ki jo je pred več kot 200 leti naslikal Leopold Layer, pogosto obračajo zaradi prošenj in zahval. Marijina svetišča veljajo za središča upanja, pri obisku Brezij na veliki šmaren pa številni izpostavljajo tudi pomen tradicije. Marsikdo na Brezje pride peš ali s kolesom. Tradicionalno na praznik na Brezje prispejo romarji iz Rečice pri Savinji in Žužemberka.

Romarji sicer na Brezje prihajajo celo leto in z vsega sveta. Letno jih naštejejo okoli 400.000, letos pa bodo to številko verjetno še presegli, je povedala direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt. Letos je namreč sveto leto, katerega geslo je Romarji upanja in na Brezje prihaja veliko tujih skupin, pa tudi domačih romarjev.

"Zelo smo veseli, da k Mariji Pomagaj prihaja zelo veliko število obiskovalcev," je poudarila Eržen Firšt. Ob tem je povedala, da marsikoga pot zanese na Brezje tudi mimogrede, ko vidi znak na avtocesti, medtem ko v turističnih vodnikih brezjanska bazilika ni pogosto omenjena.

Zaradi vse večjega števila obiskovalcev je romarski urad posodobil spletno stran, prihodnji teden pa bo začela delovati nova aplikacija, s katero bodo Marijo Pomagaj približali tudi tistim, ki k njej ne morejo priti. "Prek aplikacije bodo lahko ljudje prižgali virtualno svečko in zapisali prošnjo, ki jo bomo mi natisnili in jo prinesli k oltarju Marije Pomagaj," je pojasnila Eržen Firšt.