Na tožilsko preiskavo davčne utaje pri uvozu luksuznih avtomobilov naj bi se Katarina Kresal in njen partner Miro Senica odzvala tako, da sta kazensko ovadila »neznano osebo« na tožilstvu. Nekaj podobnega si je Senica privoščil v postopku vračanja bulmastifov Saše Baričeviča, ko je kazensko ovadil veterinarskega inšpektorja Uroša Andrenška.
Prejšnji mesec je spletni portal pozareport prvi objavil, da so z davčne uprave ljubljanskemu okrožnemu tožilstvu odstopili prijavo sumov kaznivih dejanj davčne utaje in ponarejanja listin, povezanih z notranjo ministrico Katarino Kresal in njenim partnerjem, odvetnikom Mirom Senico. V letih od 2005 do 2007 sta kupila pet luksuznih avtomobilov (dva audija A8, aston martin, mercedes benz S 500 in porsche cayenne).Kupovala sta neposredno ali po posredniških družbah Project, d. o. o., Europrojekt, d. o. o., in Sap Komerc, ki jih na davčni upravi označujejo za missing traderje, torej slamnata podjetja, ki služijo za utajo davkov. Na osnovi anonimne prijave ene od uslužbenk vpletenega podjetja, so davčni inšpektorji že februarja 2009 zaradi suma davčne utaje in ponarejanja listin kazensko ovadili več oseb: Aleša Čepina, Lorisa Požarja, Primoža Bradeška, Andreja Jeršiča, Damjana Metelka, Gregorja Vidica, Džabirija Hebilja in Miho Kušarja.
Kot piše v prijavi, »Durs za zdaj še ne razpolaga z dokazi, da sta bila končna potrošnika avtomobilov resnično aktivno vključena v pridobivanje njunih osebnih vozil iz Evropske unije v Slovenijo«. Toda na koncu dopisa namestnica generalne direktorice Dursa, Ada Klemenak, tožilstvo prosi, naj na Durs sporočijo, če bi bili potrjeni sumi, da sta bila naročnika vozil dejanska kupca, torej Kresalova in Senica. V tem primeru bi bila namreč onadva zavezanca za plačilo obveznih dajatev in ne na računih navedene navidezne družbe.
Kresalova je v odzivu na sume davčnih utaj poudarila, da Durs ne razpolaga z dokazi, da bi bila s partnerjem Senico aktivno vključena v pridobivanje vozil iz Evropske unije v Slovenijo.
Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu so po prijavi Dursa očitno res začeli zbirati podatke, ali sta tudi Kresalova in Senica aktivno sodelovala pri naročanju in uvozu avtomobilov, s čimer bi tudi nanju padel sum kaznivih dejanj. Tožilec, ki dela pri zadevi, je zaradi tega prosil policijo za zbiranje informacij s tem v zvezi. Nato se je zgodilo nekaj, kar bi se v »normalnih« državah končalo vsaj s takojšnjo razrešitvijo notranje ministrice.
Izvedeli smo, da naj bi Kresalova in Senica zoper neznano osebo (uradno namreč Kresalova kot notranja ministrica ne sme vedeti, kdo obravnava zadevo) na ljubljansko okrožno tožilstvo vložila kazensko ovadbo dejansko zgolj zato, ker pristojni tožilec korektno opravlja svoje delo. Na tožilstvu je to menda povzročilo veliko razburjenje, saj se do zdaj še ni zgodilo, da bi neki minister kazensko preganjal tožilca. Tamara Gregorčič, vodja ljubljanskega tožilstva, nam je potrdila, da je bila v tej zadevi zoper neznano osebo res vložena kazenska ovadba, pojasnil o tem, kdo jo je vložil in kaj v ovadbi očita, pa nam zato, ker je zadeva v predkazenskem postopku, ne morejo dati.
Stvar je še toliko bolj sporna, saj spominja na kazensko ovadbo odvetniške pisarne Mira Senice v času zastopanja zdaj pokojnega zdravnika Saše Baričeviča v postopku vračanja njegovih bulmastifov. Senica je leta 2008 kazensko ovadil veterinarskega inšpektorja Uroša Andrenška, ki je odredil usmrtitev nevarnih psov, za zlorabo položaja. Očital mu je pristranskost in zahteval njegovo izločitev iz postopka odločanja o bulmastifih. Andrenšek je bil na sodišču oproščen, si je pa zaradi te zadeve odvetnik prislužil sum krive ovadbe, zoper njega teče postopek na ljubljanskem okrajnem sodišču.
Kriva ovadba je resno kaznivo dejanje, za katero je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen do dveh let zapora, stori pa jo tisti, ki naznani, da je nekdo storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil. Prav lahko se zgodi, da se bosta Kresalova ali Senica zaradi kazenske ovadbe v zadevi davčne utaje pri uvozu luksuznih avtomobilov znašla v kazenskem postopku zaradi suma krive ovadbe.