Vsi diktatorji so radi videli, da se jih omenja v pesmih, čeprav so jih pisali bolj ali manj amaterski pisuni, njim hrbet upogibajoče urednice, kakršna je Nada Šumi od glasila Ljubljana, pa jih objavljajo, da bi jih njihovi gospodarji opazili. Če so o Titu kovali stihe, da je »ljubičice bela«, ki ga ima rada »omladina cela«, je bil Slobodan Milošević že »mili brate« ter za povrh še »i otac i majka«, ki bo pomagal, ker »ne prestaje hajka« na Srbe. Ampak Janković ni samo to, je več, je čudodelnik, saj »vsa Ljubljana se oživlja«, zato je treba »reči, da se dobro nam godi«. To počne »Janković z ekipo svojo«, ki je tako oh in sploh, da »možnosti so še brez mej«. To pomeni, da ljubljanski župan niti ni dobro zavihal rokavov v zapravljanju davkoplačevalskega denarja. Ampak to Antona G. ne moti, ko Jankovića v rimi glorificira, da je »pametna oblast«, ker je uredil sprehajalno pot ob Savi, zato »treba ga je pohvaliti in zahvaliti se na glas«. Res srce parajoči stihi in skoraj prošnja na kolenih, da naj župan z ekipo »dobro vodi nas naprej«.

Seveda v glasilu Ljubljana, ki ga plačujejo davkoplačevalci, tudi drugače največkrat nastopajo Zoran Janković in njegovi podporniki, Nada Šumi pa poskrbi, da ni zapisov, ki bi lahko škodovali ugledi župana. To je razumljivo, saj mesečno, kot smo v Reporterju že poročali, prejme 2.014 evrov honorarja. V glasilu pa nastopata tudi njen mož dr. Milček Komelj in sin dr. Miklavž Komelj, umetnostna zgodovinarja. Predsednik uredniškega odbora je Jankovićev strankarski kolega Marjan Sedmak, ki se ga nekdanji novinarji Dela spomnimo, kako je naklonjen levici pred dvema desetletjema hodil po hodnikih in kričal na pisce zgodb o aferi Hit, češ da bomo prej ali slej vsi zaprti.

Galerija

Primož Lavre