Novinar portala alo.rs je v Saraorcih obiskal Jankovićevega sošolca Dejana Jovanovića, ki se spominja, da je mali Zoran oboževal igre z žogo, zato so ostajali na igrišču vse do mraka. Bil je običajen deček kot vsi drugi, nihče ni mogel slutiti, kaj vse bo dosegel.
Od Jankovićeve ožje družine v Saraorcih ne živi nihče več, je pa še vedno ohranjena stara hiša njegovega dedka s pomožnimi poslopji vred. Vzdržuje jo soseda, v hiši je po besedah Jovanovića vse ostalo tako, kot pred 50 leti.
Ko je pred nekaj leti Zoran obiskoval rojstno vas, je vedno spal v stari dedkovi postelji, čeprav so ga sosedi vabili naj biva v njihovih veliko udobnejših hišah, pravi Jovanović.
Tudi po smrti Jankovićevega očeta Stevana njegova mama Ivanka vsako leto pride v domačo hišo v Saraorce, ponavadi konec oktobra v času družinskega verskega praznika. Čeprav je Slovenka, jo imajo v vasi vsi za svojo, tako se obnaša tudi sama.
Starejši vaščan, Žika Aksentijević, se spominja tudi Jankovićevega deda z nadimkom Beli po katerem je, kot pravi, vnuk podedoval poslovno žilico.
"Beli je v času okupacije med drugo svetovno vojno vedno uspel kaj prodati, da bi družini priskrbel hrano. Zaklal je svinjo, jo natovaril na voz in jo prodal v Beogradu na tržnici. Nato je nakupil oblačil in jih prinesel nazaj v vas, kjer smo bili goli in bosi", je dejal Žika.
Vaščani so veseli, da je njihov rojak uspel v tujini, če bo res postal premijer, upajo, da bo to dobro tudi za vso Srbijo. Kmetje v Saraorcih od Zorana ne pričakujejo veliko. "Vzredimo purana ali svinjo in to nam je dovolj za preživetje", je skromen ded Žika.
V gostilni sredi vasi pravijo, da je Janković pred nekaj leti, ko je bil še direktor Mercatorja, lokalnemu nogometnemu moštvu poslal celotno športno opremo.
"In to ne kakršnekoli. Od kopačk do dresov je bilo vse znamke adidas", so ponosni vaščani.Novinarju niso dovolili fotografiranja, da njihove žene ne bi videle, da so že zgodaj zjutraj v gostilni.
Ker se več ne morejo preživljati s kmetovanjem, je večina mladih iz Saraorcev odšla v tujino s trebuhom za kruhom, nekateri delajo v smederevski železarni. Janković je otroke mnogih sosedov, ki so potožili, da ne morejo najti zaposlitve, odpeljal in jih zaposlil v Ljubljani.