Teden dni prej pa sta omenjena poslanca iz vrst SDS v Evropskem parlamentu glasovala proti resoluciji o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem, ki jo je predlagala prav stranka Državljanska platforma, katere predsednik je bil Donald Tusk, ko je vodil poljsko vlado.
Prvopodpisani predlagateljici resolucije sta bili evropski poslanki Elzbieta Katarzyna Lukacijewska in Danuta Maria Hubner (obe iz Državljanske platforme), katerima se je iz vrst EPP pridružila še poslanka irske stranke Fine Gael Frances Fitzgerald.
Poleg treh poslank iz EPP se je pod predlog resolucije podpisalo še več evroposlancev iz vrst socialistov (S&D), liberalcev (Renew Europe), Zelenih in Združene levice (GUE/NGL).
Za resolucijo je glasovalo 471 poslancev, 128 jih je bilo proti, 57 pa vzdržanih. Med slovenskim evroposlanci so jo podprli Ljudmila Novak (NSI/EPP), Milan Brglez (SD/S&D) in Klemen Grošelj (LMŠ/Renew), nasprotovala sta ji Tomčeva in Zver (SDS/EPP), medtem ko se je Franc Bogovič (SLS/EPP) vzdržal. Tanja Fajon (SD) in Irena Joveva (LMŠ) sta bili odsotni.
Resolucijo je podprla tudi velika večina poslancev EPP (vseh je 182), med njimi tudi vodja njene parlamentarne skupine Manfred Weber, ki ga je med obiskom pred evropskimi volitvami SDS vozila s helikopterjem po Sloveniji.
Proti resoluciji je glasovalo 20 poslancev iz vrst EPP, poleg Tomčeve in Zvera iz SDS so bili proti še poslanci madžarskega Fidesza (stranka Viktorja Orbana) ter češke in slovaške krščanskodemokratske stranke. Vzdržalo se je 23 poslancev EPP, med njimi, kot rečeno, Bogovič.
Takšno ravnanje je najmanj dvolično, pri čemer je največje razočaranje Romana Tomc, ki se je po volitvah omenjala kot zmerni obraz SDS, ki bi ga bile pripravljene stranke levo od sredine podpreti za mandatarko, če bi se ji umaknil prvak SDS Janez Janša.
Resoluciji so večinoma nasprotovali poslanci iz vrst skrajno desnih skupin (Identiteta in demokracija) in skrajnih konservativcev (ECR), katere članica je poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PIS). Pa še to ne vsi, nekateri konservativci so se vzdržali, nekateri (celo iz poljske PIS) so resolucijo podprli.
Resolucija med drugim »izraža globoko zaskrbljenost zaradi skrajno nejasnih, širokih in nesorazmernih določb v osnutku zakona, katerih namen je dejansko inkriminirati spolno vzgojo mladoletnikov, njihovega področja uporabe, ki lahko zajema osebe, zlasti pedagoge, usposobljene za spolno vzgojo, vključno z učitelji, zdravstvene delavce, avtorje, založnike, organizacije civilne družbe, novinarje in starše ali zakonite zastopnike, ter zagrožene kazni, in sicer do tri leta zaporne kazni za poučevanje o spolnosti, zdravju in intimnih razmerjih ljudi.«
Poleg tega »obsoja nedavno dogajanje na Poljskem, katerega namen je razširjanje napačnih vsebin spolne vzgoje, zlasti pa ostro, neprimerno in napačno vsebino utemeljitve v osnutku zakona; poziva poljski parlament, naj ne sprejme predlaganega osnutka ter zagotovo, da bodo imeli mladi dostop do celovite spolne vzgoje in da bodo tisti, ki zagotavljajo tovrstno vzgojo in informacije, deležni podpore, da svoje delo opravljajo objektivno in na podlagi dejstev.«
Zaradi podpore tej resoluciji so v medijih SDS (Nova24TV in Demokracija) ostro napadli Ljudmilo Novak (NSI), hkrati pa hvalili Romano Tomc in Milana Zvera, ki sta teden dni pozneje skupaj z Janšo ploskala izvolitvi Donalda Tuska za predsednika EPP, človeka, ki ga je vladajoča poljska stranka PIS Jaroslawa Kaczynskega hotela strmoglaviti kot predsednika Evropskega sveta.
Takšno ravnanje je najmanj dvolično, pri čemer je največje razočaranje Romana Tomc, ki se je po volitvah omenjala kot zmerni obraz SDS, ki bi ga bile pripravljene stranke levo od sredine podpreti za mandatarko, če bi se ji umaknil prvak SDS Janez Janša.
Glede na njeno glasovanje proti resoluciji o kriminalizaciji spolne vzgoje in v podporo poljski skrajno konservativni vladi, ki jo zaradi nedemokratičnosti in kršitev človekovih pravic kritizira celo Evropski parlament, se poraja vprašanje, ali je res Tomčeva bolj zmerna od Janše ali pa zgolj skuša v javnosti dajati tak videz.
