Predsednik zbornice Jože Podgoršek poudarja, da gre za spremembo, ki je pustila zgolj "manjše praske na zbornici" in da ne bo prinesla bistvenih izpadov prihodkov.

V skladu z novelo zakona o KGZS, ki je začela veljati sredi oktobra, so morale pravne osebe, ki v prihodnjem letu ne nameravajo biti več članice zbornice, do 30. novembra v zvezi s tem podati izstopno izjavo. Na KGZS so do 2. decembra prejeli 1003 takšne izjave, medtem ko bo članstvo tudi v prihodnje ohranilo okoli 700 pravnih oseb.

"V tem trenutku lahko rečemo, da bo ta sprememba pustila zgolj manjše praske na sami zbornici, ne bo niti bistvenih izpadov dohodka, tako da bo lahko zbornica zelo kakovostno delala in izvajala vse svoje naloge tudi v prihodnje," je o prvih učinkih delne ukinitve obveznega članstva za STA dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.

Za lansko leto so sicer skupno 1719 članom iz vrst pravnih oseb odmerili okoli 293.000 evrov zborničnega prispevka. Od tega jih je 1429, ki so jim višino članarine odmerili na podlagi katastrskega dohodka, plačalo približno 117.400 evrov (v ta znesek je vključena tudi odmera članarine za 541 verskih skupnosti v višini okoli 73.760 evrov). Članarino v višini približno 175.800 evrov pa je plačalo tudi 290 pravnih oseb zaradi kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, ki jo opravljajo.

Natančne analize o tem, pri katerih skupinah pravnih oseb beležijo največji izpad članstva, na KGZS zaradi šele nedavno zaključenega roka oddaje izstopnih izjav še niso uspeli pripraviti. "Predvidevamo pa, da bodo največji člani med pravnimi osebami vendarle ostali prostovoljni člani tudi v prihodnje, kajti njim se članarina bistveno zmanjšuje. Po novem bodo namreč vsi plačevali enoten prispevek v višini 250 evrov na leto (...) in verjetno bodo ostali člani, ker želijo s tem tudi ohraniti delček vpliva na delovanje zbornice," je ocenil Podgoršek.

Po njegovih pojasnilih bodo sicer novo višino članarine prvič obračunali v letu 2027 za leto 2026. "Tisti, ki so podali izstopno izjavo, bodo prihodnje leto za letošnje leto še vedno plačali zbornični prispevek po starih izračunih. Prve finančne posledice bodo za zbornico v letu 2027, ko bomo obračunali prispevek za leto 2026," je pojasnil.

Ker novela zakona prinaša tudi zvišanje praga za obvezno članstvo fizičnih oseb oz. kmetov s 167 na 220 oziroma 250 evrov katastrskega dohodka v letu 2026, bo po oceni KGZS iz njenega članstva izpadlo tudi okoli 18.000 članov fizičnih oseb, okoli 90.000 pa bo ostalo obveznih članov tudi v prihodnje.

"Včasih rečemo, da so to člani, ki niti ne vedo, kaj z zbornico, mi pa ne vemo, kaj naj z njimi, ker so tako majhni, da večina od njih ne obdeluje kmetijskih zemljišč, ampak jih dajejo v zakup, ker gre za res majhne površine gozdov ali kmetijskih zemljišč," je izpostavil Podgoršek.

Se bo pa izguba članov odrazila tudi v sestavi sveta zbornice, ki ga sestavlja 54 voljenih svetnikov, od tega je 13 predstavnikov pravnih oseb. Podgoršek pričakuje, da se bo zaradi izstopa določenega dela članstva pri pravnih osebah in zvišanje praga za obvezno članstvo pri fizičnih osebah v svetu posledično zmanjšalo tako število predstavnikov iz prve kot tudi druge skupine, pri čemer pa novih volitev ne bodo izvedli. Te so sicer nazadnje bile oktobra lani.

KGZS mora po Podgorškovih pojasnilih do konca leta glede na spremembe novele zakona o KGZS spremeniti tudi statut zbornice, česar so se že lotili. Ena od novosti bo tudi ta, da iz vrst pravnih oseb v svet zbornice ne bodo več volili po enega predstavnika iz vsake območne enote. "Računamo na to, da bi za vsakih 300 članov imeli enega predstavnika med pravnimi osebami. Torej jih ne bo več 13 oz. iz vsake območne enote po eden, kot jih je bilo do sedaj, ampak glede na število prostovoljnih članic pravnih oseb," je razložil. V novem mandatu sveta KGZS pa Podgoršek pričakuje, da bo končno število svetnikov padlo na okoli 50 oz. celo pod to številko.