Sporni zdravniški posli

Brez soglasja delodajalcev mnogi zdravniki ob rednih službah delajo še za svoj žep. Zasebni zavod Bris so po zamisli generalnega direktorja Psihiatrične klinike v Ljubljani, Bojana Zalarja ustanovili sami pomembni strokovnjaki, ima sedež kar v bloku na Puhovi 10 ulici v Ljubljani.

Domneva, da zdravniki slabo zaslužijo, je napačna. Kar precej eminentnih ljudi, ki so med drugim združili moči pri ustanovitvi zasebnega Zavoda Bris, dela dodatno. Z vedenjem svojega vodstva ali tudi ne. Zakon pravi, da potrebujejo soglasje vodstva, konkurenčne dejavnosti pa sploh ne smejo opravljati. A kot kaže, mnogi delodajalci ne vedo za postranske poslovne odločitve svojih strokovnjakov.

Že res, da se poslovne žilice posameznika ne sme omejevati, a za zdaj še vedno velja, da morajo zdravniki od svojega vodstva pridobiti soglasje za delo pri drugem delodajalcu na podlagi pravilnika o konkurenčni prepovedi. Zdravniški sindikat se ne strinja z vztrajanjem vlade pri nižanju dodatkov za delo zdravnikov v neugodnem delovnem času, zdravniki pa očitno tudi ne upoštevajo pravil igre.

Zasebni zavod Bris
Zgodba se je začela pri zasebnem zavodu Bris, ki so ga leta 2006 ustanovili sami znani strokovnjaki: generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar, izjemni oftalmolog Marko Hawlina, Miomir Kneževič z Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani, Hrvat Miljenko Kapović, strokovnjak za biomedicino, znanstvenik Uroš Janez Stanič, raziskovalec patološke fiziologije Zoran Grubič, onkolog Gregor Serša, raziskovalka Tatjana Berger, predstojnik oddelka za raziskovalno delo in izobraževanje Splošne bolnišnice Celje Radko Komadina; pa Igor Medica, strokovnjak za medicinsko genetiko, Dimitar Hristovski z inštituta za biostatiko in medicinsko informatiko, primarij Gorazd Voga z intenzivne interne medicine v Splošni bolnišnici Celje, ginekolog Bojan Peterlin.

Nekateri so kasneje izstopili. Med njimi tudi Bojan Tičar, izredni profesor na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, ki nam je v telefonskem pogovoru povedal, da se mu je sprva ideja zdela zanimiva, potem pa se mu je vse skupaj zazdelo nekam čudno. »Šlo je bolj za prizadevanje Bojana Zalarja, ki je ustanovitev spodbudil. Tudi ustanovnega kapitala, ki je takrat znašal sto tisoč tolarjev, nisem plačal. Pravzaprav sploh nisem sodeloval v dejavnostih zavoda,« je pojasnil in dodal, da je upal, da bo načrt zaživel v transparentnem javno-zasebnem smislu, pa to potem ni bilo tako.

Izstopil je tudi Marko Belavič, vodja sektorja za raziskovalne programe in mlade raziskovalce na Javni agenciji za raziskovalne dejavnosti RS. Kako prikladno! Povabiti k sodelovanju vodjo raziskovanja, ki odloča o izbiri programov in projektov, ki so financirani iz državnega proračuna in drugih virov. Da se to tepe, je očitno opazil kasneje tudi sam. »Izstopil sem zaradi konflikta interesov. Bil sem v dvojni vlogi,« je pojasnil. Še zmeraj je prepričan, da je zavod velika pridobitev za tiste, ki sicer ne morejo uspeti na majhnem trgu. »Delo je potekalo po projektnem principu in tudi pogodbe so bile tako sestavljene. Ves denar pa je bil namenjen raziskovalcem in raziskovanju.«

Zavod Bris oziroma Zavod biomedicinska razvojno inovativna skupina je torej zasebni zavod, ki je imel sprva sedež na Teslovi ulici 3, od 2009. pa ga ima na Puhovi ulici 10. Mimogrede, ko je imel zavod še naslov na Teslovi ulici, je bil kot zveza priložen Belavičev elektronski naslov. Kasneje je Zalar vodenje odstopil prokuristki Danici Pavlica, ki ima na tem naslovu svoje podjetje D. Fining, d. o. o., za računovodske storitve. Ona je zavodu tudi vodila knjige. Žal se na naša vprašanja ni odzvala. Tako tudi nismo mogli preveriti, ali drži, da je imel Zavod Bris lani 230 tisoč prihodkov. Očitno pa so na tem zavodu dobro podkovani v pridobivanju razvojnih sredstev. Leta 2008 so namreč v prostorih ZZV Ljubljana imeli seminar Kako do raziskovalnih sredstev, predavala pa sta tudi Borut Peterlin in Tatjana Berger.

VEČ V TISKANI IZDAJI