Laura Winham Svet24.si

Laura od sveta pozabljena tri leta mrtva ležala v...

love-island1 Svet24.si

Za 13 milijonov evrov lahko kupite del znamenitega...

2023-01-27 13.43.36 Necenzurirano

V posmeh državi: Snežičevi plakati pred vrati ...

bobnar golob bobo Reporter.si

Tatjana Bobnar ni šla v Tacen: v pisarni na ...

adam delius Ekipa24.si

Olimpija zahteva 2,5 milijona evrov za mladeniča,...

love, pamela Odkrito.si

Posiljena pri rosnih 12-ih ...

doncic poskodba Ekipa24.si

Največji šok! Luka Dončić s hudo poškodbo, ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Civilna iniciativa Rešimo sotočje skuša preprečiti sporni projekt ob sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke

Deli na:
Civilna iniciativa Rešimo sotočje skuša preprečiti sporni projekt ob sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke

Investitor kampa na sotočju dveh Sav, Igor Boncelj, naj bi bil že blizu pridobitve gradbenega dovoljenja. - Foto: arhiv

Krajani petnajstih hiš v naselju Lancovo ob sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke v občini Radovljica so pred kratkim izvedeli, da se na tem območju načrtuje gradnja velikega Rekreacijsko turističnega centra Lancovo (RTC Lancovo). Zgrajen naj bi bil za od 500 do 600 gostov, vključeni so apartmaji, restavracija, 62 enot za kampiranje, velik ribnik, 80 parkirišč …

Pravijo, da je sotočje dveh Sav naravna vrednota državnega pomena, a so izvedeli, da je investitor že tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Gre za Igorja Bonclja, lastnika kranjske firme BVI za prodajo mini gradbene mehanizacije. Ustanovili so civilno iniciativo Rešimo sotočje, po kateri skušajo preprečiti ta projekt. Kot so pojasnili za Reporter, 500 metrov dolga ozka cesta do načrtovanega naselja ni primerna za promet s kamperji. Opozarjajo, da bo kompleks na sotočju Sav zelo povečal hrup na tem območju, prašne delce, avtomobilski promet, investitor Boncelj da je na brežino navozil ogromno skal in drugega materiala, povečalo naj bi se tveganje za poplave. Na območju naj bi bila v načrtu celo avtopralnica.

Na upravni enoti Radovljica so nam pojasnili, da gradbenega dovoljenja še niso izdali. Gre v primeru te načrtovane gradnje RTC Lancovo za poseg, ki zahteva presojo vplivov na okolje? Pravijo, da, »upoštevajoč  spremembo  zahtevka  investitorja in priloženo dokumentacijo po uredbi o posegih v okolje iz leta 2014 in njenimi spremembami presoja vplivov na okolje, ni potrebna.« Zakaj na ustno obravnavo o tem projektu v skladu z Aarhuško konvencijo niso povabili vseh bližnjih sosedov? Kot so zapisali, so pri določanju stranskih udeležencev v postopku dolžni upoštevati določbe gradbenega zakona. Stranka v postopku je  lahko mejaš oziroma vsak,  ki se v roku priglasi na poziv upravne enote oziroma se odzove na izobešeno obvestilo na samem mestu gradnje ter izkaže pravni interes. »Poziv za priglasitev  v tem postopku je bil podan in rok za priglasitev je že potekel. V postopek so se nekatere stranke priglasile.«

Zanimalo nas je tudi, kako na očitke civilne iniciative odgovarja investitor Boncelj. Toda slednji nam je odvrnil zgolj, naj zapišemo, kar pač želimo, tako da bodo zadovoljni tisti, ki mu nasprotujejo. Eden od deležnikov v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je tudi občina Radovljica. Župana Cirila Globočnika smo vprašali, zakaj je skupini sosedov načrtovanega kampa konec junija dejal, da o projektu ne ve nič, čeprav je bila občina udeležena pri njegovem snovanju. Trditev je neresnična, pravi. Določitev namenske rabe tega območja za turizem da je bila izvedena s spremembami načrta v letu 2004, saj naj bi tovrstna dejavnost sodila na območje ob sotočju obeh Sav. Kasneje je bilo območje proizvodnje nadomeščeno z mešanimi površinami. Današnja namenska raba za turizem je bila določena s spremembami prostorskega reda leta 2014, območje obsega 3,1 hektarja. Vsi postopi sprejemanja prostorskih aktov so potekali skladno z zakonodajo, poudarjajo, tako je imela javnost možnost biti vključena.

Foto: arhiv Reporterja - Sosednji prebivalci opozarjajo na škodljive posledice takšnega kompleksa.

Občina ni vključena v snovanje investicije, saj gre za zasebnega lastnika zemljišča, ki je tudi investitor. Zakaj so za kamp dali pozitivno mnenje, čeprav 500 metrov dolga ozka cesta ni primerna za promet s kamperji? Pravijo, da na tem območju razen omejitve hitrosti na 30 kilometrov na uro ni drugih omejitev in cesto lahko uporabljajo vsa vozila. V preteklosti je po tej cesti potekal promet z večjimi tovornimi vozili enega od gradbenih podjetij, ki je imelo tam gospodarske objekte. Nadalje je župan Globočnik pojasnil, da je za čiščenje odpadnih voda načrtovana gradnja lastne komunalne čistilne naprave, saj na tem območju še ni javne kanalizacije.

Projektant kanalizacije je glede bodočega priključevanja na javno kanalizacijo navedel, da »prvo črpališče, ki je okoli sto metrov od kampa, ni dimenzionirano na konično sezonsko obremenitev, zato bo na območju kampa treba izvesti ukrepe za ublažitev sezonskih obremenitev (zadrževanje, zmanjšani hipni dotok).« Ni pa tam predvidena gradnja avtopralnice, dodaja župan, ampak zgolj urejen asfaltiran plato za pranje avtodomov, »kar je standardna ponudba kampov«.

Investitor je sicer za projekt leta 2016 prejel pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, a z omilitvenimi pogoji. Ker so nas nasprotniki projekta opozorili na navoženi material na sotočje (bili naj bi dani že dve prijavi v letih 2006 in 2016), smo ta zavod vprašali glede tega, vendar so nas napotili na inšpektorat za okolje in prostor. Pri čemer so dodali, da je »vzporedno potekal inšpekcijski postopek«. Glede tega so nam na inšpekciji za okolje in prostor razložili, da so prijavo prejeto leta 2016, obravnavali pa šele leta 2019!? Sanacijo območja pa da spremlja Zavod RS za varstvo narave.