Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč v predlogu zakona o uporabi jezika gluhoslepih za uresničitev zakona predvidelo kar 15 milijonov evrov in zdaj gre za to, kdo bo razpolagal s temi milijoni. V Združenju tolmačev za slovenski znakovni jezik in Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, katere člani so Möderndorferju pomagali priti na direktorski položaj, bi očitno radi prišli do dela teh sredstev, zato se je Möderndorfer v oddaji Prisluhnimo tišini »izkazal« z izjavo, v katere verodostojnost lahko podvomi tudi nepoznavalec: da znakovni jezik za gluhe nikakor ni enak jeziku za gluhoslepe, se je lahko prepričal vsak gledalec omenjene oddaje, v kateri sta izdatno prikazana oba načina sporazumevanja.
Prva je v ostrem dopisu, naslovljenem na RTV Slovenija, hrup zagnala Petra Rezar, članica komisije NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija) za tolmače slovenskega znakovnega jezika ter pravna zastopnica Združenja DLAN. Opozorila je, da »NPK-certifikat za tolmače slovenskega znakovnega jezika ne omogoča in ne pozna kompetenc za delo z gluhoslepimi, temveč izključno za slovenski znakovni jezik«. Rezarjeva pravi, da so trditve »Möderndorferja čista laž in delajo veliko škodo ugledu tolmačev slovenskega znakovnega jezika kot tudi škodo gluhoslepim, ki imajo lastni jezik.«
Dodala je še, da je bil Möderndorfer na položaj v. d. direktorja Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik izvoljen mimo vseh pogojev, ki jih zahteva delovno mesto direktorja, pri čemer mu je, tako trdi Rezarjeva, pomembno pomagal Anton Petrič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Petrič je prav tako nastopil v oddaji, Rezarjeva pa mu očita zavajanje z izjavo, da jezik gluhoslepih diskriminira slovenski znakovni jezik.
Pri zadevi gre očitno predvsem za to, katera naj bi bila krovna organizacija za delo z gluhoslepimi. Te ambicije ima Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki pa po lastnem priznanju dela le s približno desetimi osebami z gluhoslepoto. Koliko je vseh v Sloveniji, ni čisto jasno, a gotovo jih je vsaj več sto. Za nameček je Rezarjeva uredništvo Prisluhnimo tišini obtožila, da ni preverjalo izjav nastopajočih in javno dostopnih podatkov, opozorila pa je še, da so v oddaji v podnapisih celo nepravilno prevedli izjave gluhoslepega Janeza Tekavčiča.
Le malce za njo se je na oddajo odzvalo Združenje DLAN, ki je ponovilo očitke Rezarjeve glede Möderndorferja, Petriča in uredništva oddaje. »Oddaja Prisluhnimo tišini: Nov zakon v pomoč gluhoslepim, ki je bila predvajana 29. junija 2024, je popolno zavajanje javnosti in služi kot manipulacija z gluhimi in naglušnimi,« piše združenje, ki Möderndorferju očita provokacijo in diskreditacijo do gluhoslepih, podano z namenom blokade sprejema predloga zakona.
Kritikam so ta teden odgovorili tudi z nacionalne RTV, ki smo jo prosili za odziv. Objavljamo ga v celoti: »Oddajo Prisluhnimo tišini na Televiziji Slovenija že več kot 40 let pripravljamo v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. V zadnji oddaji, objavljeni 29. 6. 2024, so bila predstavljena mnenja več oseb preko njihovih lastnih izjav. Šlo je za subjektivna mnenja in ocene intervjuvanih oseb. Novinar je pridobil več mnenj, zaradi neodzivnosti predstavnikov Združenja Dlan pa posledično njihovih mnenj ni mogel vključiti v prispevek.«