Kdor živi v Zafari pri Žužemberku, mu je zagotovo znano, da je bila od tod doma Marija Milner, mama olimpionika Leona Štuklja (1898–1999). Nanjo in na Leona Štuklja, ki je kot otrok preživljal počitnice v Zafari, spominja pomnik na rojstni hiši olimpionikove mame. Njegov bronasti relief je delo kiparke mag. Alenke Vidrgar, njena stvaritev je tudi prvi doprsni kip Leona Štuklja v Sloveniji, postavljen pred vhodom žužemberške šole.
Kot avtorica je podpisana še pod doprsni Štukljev kip v mariborskem mestnem parku, postavitev Štukljeve skulpture v bronu v Novem mestu pa je delo akademske kiparke Stanislave Kalinine iz Rusije. Daleč največ pomnikov ima za zdaj Štukelj v Mariboru, kjer je živel od leta 1927. Poleg sprehajalne poti in doprsnega spomenika so v Mariboru poimenovali po njem še športno dvorano, šolo in osrednji trg.
Posamezniki, med njimi mariborski novinar Franček Jauk in dolgoletni Štukljev spremljevalec Tomaž Zajc, si želijo, da bi bila zanj urejena spominska soba s stalno razstavo o njegovi športni poti. Gradiva je več kot dovolj, med njimi kar trije Jaukovi filmi o olimpioniku in Jaukov življenjepis o njem; iz njega lahko izvemo o povojnem sodnem procesu proti Štuklju, njegovi poklicni degradaciji in več desetletij dolgem javnem molku o njem. Predvsem si še prizadevajo, da bi se na poslopje Štukljevega doma na Kersnikovi ulici 1 v Mariboru, kjer živi Štukljeva hči Lidija z družino, dali spominsko tablo.
Na njej naj bi bilo med drugim zapisano, da je bil Štukelj nosilec šestih olimpijskih medalj v gimnastiki, olimpionik in častni občan Maribora. Osnutek table je že pripravljen na mestni občini, toda z uresničitvijo predloga niti po dveh letih ni nič. Morda bi si lahko obetali postavitev ob dodatnem angažmaju Mira Cerarja st., člana OKS in Štukljevega prijatelja, ki pa se za zdaj ni odzval na pismo Frančka Jauka.