Spolno življenje Slovencev

Raziskava, ki jo je v več državah za Eli Lilly izvedla družba SKIM Healthcare, je pokazala, da je 16 odstotkov udeležencev globalne študije že uporabilo zdravilo za motnjo erekcije. Ista raziskava je bila opravljena tudi v Sloveniji aprila letos, ugotovitve pa kažejo, da je v Sloveniji zdravilo za zdravljenje motnje erekcije uporabilo le 8 odstotkov sodelujočih. Od teh je 21 odstotkov tistih, ki so zdravilo že kupili prek spleta.

Povprečno 13 odstotkov se jih zdravi

V podobni svetovni raziskavi, ki jo je za istega naročnika opravilo podjetje SKIM Healthcare, so ugotovili nižji delež kot pri nas, to je pet odstotkov, le na Portugalskem. Svetovno raziskavo o spolnih navadah so opravili v 13 državah (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Južna Koreja, Kanada, Mehika, Portugalska, Romunija, Švica, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike) in v vsaki izmed njih zajeli vsaj tisoč anketirancev, starejših od 34 let. Tri petine vprašanih so bili moški, preostali dve petini pa ženske.

Ker so na podoben način in s primerljivim vzorcem aprila letos raziskavo opravili tudi v Sloveniji, je svetovna raziskava dobra podlaga za primerjavo. Povprečje moških, ki se zdravijo zaradi motenj erekcije, je na celotnem vzorcu doseglo 13 odstotkov. Bistveno večji delež so ugotovili v ZDA, kjer tovrstna zdravila jemljejo trije od desetih, sledi pa Mehika s kar enopetinskim deležem. Skoraj vsak tretji Američan torej in vsak peti Mehičan jemlje zdravila proti motnji erekcije.

Kar prek spleta

Glede na to, da je v Sloveniji zdravilo proti motnji erekcije možno kupiti le na recept, obstaja velika verjetnost, da so tista, ki so na voljo prek spleta, ponarejena in posledično nevarna za zdravje. Glavni razlog za nakup zdravil po internetu je občutek sramu, ki je enako velik razlog v vseh raziskovanih državah. Impotenca po mnenju 71 odstotkov vprašanih Slovencev in 80 odstotkov anketirancev v mednarodni raziskavi predstavlja breme in oviro za dober partnerski odnos, za moške tudi veliko zadrego.

To menda pojasnjuje, zakaj je že dobra petina tistih, ki so že jemali tovrstna zdravila, le-to kupilo na spletu. Med njimi se je kar 76 odstotkov pri nas in 74 odstotkov v 13 državah odločilo za ta korak, da bi se izognili zadregi v lekarni in pri zdravniku, ko je treba osebno pojasniti težave v postelji.

Pri nas spletna prodaja zdravil na recept, med katera spadajo tudi zdravila proti motnji erekcije, ni dovoljena. Zato so slovenski kupci pri spletnem nakupu teh zdravil prepuščeni tujim prodajalcem, med katerimi so tudi takšni, katerih izdelki niso pod ustreznim nadzorom. »Tako se zlahka zgodi, da so zdravila, kupljena na spletu, ponaredki, ki zaradi pomanjkanja aktivne sestavine nimajo učinka oziroma so lahko celo škodljivi,« je za medije povedal prim. mag. Igor Bizjak, specialist urologije iz Splošne bolnišnice Celje.

Spontanost je pomembna

Spontanost je pomembna na začetku partnerskega odnosa, tako kot tudi kasneje v dolgoletni partnerski vezi. Zato je razumljivo, da si partnerji želijo spontanosti tudi v spolnosti. Raziskava, ki je bila aprila izvedena v Sloveniji, je pokazala, da partnerji spolne aktivnosti ne načrtujejo vnaprej – tako se je izreklo kar 92 odstotkov. Prav tako ni pomembna večini parov tudi ura in dnevi v tednu, ki jih namenjajo spolnosti. Vseeno pa jih ima, sodeč po raziskavi, največ spolne odnose ob sobotah (66 odstotkov) in v večernih urah (15 odstotkov med 18. in 22. uro in 21 odstotkov med 22. in 2. uro).

Čeprav Slovenci nimajo najljubšega letnega časa za spolne odnose, je poletje vseeno nekoliko bolj priljubljeno. V povprečju imajo Slovenci spolne odnose 1,6 tedensko (globalno povprečje je 1,7 na teden). Pogostost sorazmerno pada s starostjo. Med 34 in 45 letom je povprečje višje (1,9), po 60. letu upade, a v povprečju ostaja enkrat tedensko.

V državah, kjer so opravili raziskavo o spolnem vedenju, kljub velikim razdaljam torej ni večjih kulturnih razlik. Le slaba desetina načrtuje svojo spolnost. Si predstavljate, kako je, ko se zakonca dogovorita, da bosta seksala samo ob sobotah, ker imata takrat pač največ časa!?

Posledično se zgodi, da potem tudi takrat ne, ker energije pač ne moreš priklicati na ukaz. Tisti med 34. in 45. letom so seveda dejavnejši (1,9-krat tedensko), a so v Sloveniji v dobri formi (če so bili iskreni) tudi starejši od 60 let, ki imajo še vedno povprečno en spolni odnos na teden. Med vsemi vprašanimi v Sloveniji jih je 45 odstotkov odgovorilo, da imajo spolne odnose vsaj dvakrat na teden. Če pa vas zanima letni čas, je poletje gotovo najbolj 'vročično'.

Izgovori in sumljiva opravičila

Čeprav je motnja erekcije neprijetna tema za pogovor vsakega moškega, bi se o tem morali pogovoriti s svojimi partnerkami. A ker do tega pogosto ne pride, so na vrsti opravičila, ki so pri ženskah (51 %) občutno pogostejša kot pri moških (30 %), pri čemer Slovenija nikakor ne odstopa od svetovnega povprečja. Pri obema je utrujenost najpogosteje uporabljen izgovor, to je v 79 odstotkih, sledijo pa bolečine v sklepih (13 odstotkov), glavobol in bolečine v mišicah, oba po 11 odstotkov.

Utrujenost in izčrpanost je tudi sicer velika civilizacijska resničnost, pogosto pa tudi izgovor, da nam ni treba početi česa drugega. Najpogostejši vzroki za izgovore so torej zdravstvene težave (29 odstotkov), šele nato sledijo čustvene in nezvestoba. Slednja je vzrok za spolno neaktivnost le v 4 odstotkih.

Pač pa v Sloveniji o svojih težavah neradi govorimo zdravnikom. Medtem ko je to pri nas storilo 13 odstotkov vprašanih, je to v Mehiki, ZDA in Kanadi naredila že skoraj tretjina vprašanih. Pomemben razlog, da Slovenci o tem neradi pripovedujejo celo belim haljam, je, da se teh težav preveč sramujejo. Še resneje je lahko, če moški o tej težavi ne spregovorijo tudi s svojo partnerko, je v raziskavi opozarila psihiatrinja iz Ambulante za spolne motnje in partnerske probleme Psihiatrične klinike v Ljubljani Irena Rahne Otorepec.
 

VEČ V TISKANI IZDAJI