Revija Reporter
Slovenija

Špilferderber Golob in trpeči Šarec: zakaj je čudežni deček energetike strah in trepet Kula

Marko Medvešek
18 10.492

9. dec. 2021 6:00 Osveženo: 7:07 / 09. 12. 2021

Deli na:

Robert Golob in Marjan Šarec leta 2019

bobo, Primož Lavre

Roberta Goloba se bojijo. Ne toliko Janša, ki mu je bivši šef Gen-I predvsem napoti, pač pa so zaradi njega zaskrbljeni v strankah KUL, kjer z negotovostjo čakajo njegovo naslednjo potezo. Če se odloči iti na volitve, morda celo s svojo stranko, utegne na njih vsem odžirati glasove. Veliki načrti bi se podrli, načrtovana koalicija bi lahko bila videti precej drugače, kaka nekoč obetavna politična kariera bi se morda predčasno končala.

Golob trenutno predvsem namiguje, da bo šel v politiko, na konkretne poteze pa se še čaka. Vse od njegove razvpite novinarske konference spretno pelje svoj šov spogledovanja s politiko, in mediji mu gremo pri tem na roko. »Nov obraz« je postal že tradicija slovenske politike zadnjega desetletja, in potem ko je kazalo, da bodo prihodnje volitve minile brez novega odrešenika pred Janšo, je bil nenaden nastop Goloba kot šus adrenalina za starih političnih obrazov in zgodb naveličane novinarje.

Pa ne samo zanje. Nanj kot na najboljšega direktorja in zaupanja vrednega menedžerja prisegajo ljudje, ki nimajo pojma o energetiki ali podjetništvu, a vseeno se obnašajo, kot da jih bo menjava šefa firme, ki ji plačajo nekaj deset evrov za elektriko mesečno, hudo prizadela.

Na Roberta Goloba kot na najboljšega direktorja in zaupanja vrednega menedžerja prisegajo ljudje, ki nimajo pojma o energetiki ali podjetništvu, a vseeno se obnašajo, kot da jih bo menjava šefa firme, ki ji plačajo nekaj deset evrov za elektriko mesečno, hudo prizadela.

Šefi KUL pri levih volivcih pač ne zbujajo posebnega zaupanja – ne kot politiki, ki bi lahko premagali Janšo, še manj kot osebe, ki bi sestavljale naslednjo vlado. Golobov menedžerski pedigre obljublja, da bi se lahko dobro obnesel na vodilnem položaju in da bi znal okrog sebe zbrati kompetentno ekipo. Nenadoma ima menedžer, ki ga velika večina Slovencev do novembra sploh ni poznala, kup občudovalcev, ki nanj gledajo z velikimi pričakovanji, pri tem pa spregledajo, da so izkušnje iz poslovnega sveta nekaj čisto drugega kot politika (očitno so vsi pozabili, kaj se je pred desetletjem zgodilo Zoranu Jankoviću).

Hkrati so preveč prepričani, da je politična kariera nekaj, kar Goloba res mika. O kadrovski siromašnosti slovenskih strank je bilo že veliko rečenega, vsi sposobni ljudje si najdejo boljše in večinoma manj stresne službe drugje. Tudi Golob je imel pred leti že priložnost vstopiti v politiko, a je raje ostal v gospodarstvu. Visoka plača je bila gotovo dober, a ne edini motiv, da je raje šel za menedžerja velike družbe v obetavni panogi, kot pa da se ubada z Bratuškovo, Jankovićem, Janšo in drugimi. Za šefa torej, ne pa na funkcijo, kjer bi bilo njegovo šefovanje stalno na udaru in pod drobnogledom celotne slovenske javnosti.

Ljudje, ki ga poznajo, tudi pravijo, da je »preveč« navezan na domačo Novo Gorico in družino, da ima prav zaradi tega tam urejeno pisarno, iz katere opravi toliko dela, da mu ni treba pretirano viseti v Ljubljani na sedežu Gen-I. Kaj takega si kot politik z ambicijami ali celo član (predsednik?) vlade ne bi mogel privoščiti.

Če je bila njegova udarna novinarska konferenca s Tonetom Krkovičem dojeta kot napoved vojne Janezu Janši, so njegovi sledeči nastopi v medijih tudi sporočilo drugim. Šefom KUL, denimo. Češ – če se po volitvah in vaši morebitni zmagi najde kaka nova menedžerska funkcija zame, vam ne bom hodil v zelje in vam odžiral volivcev. Njegov potencial špilferderberja KUL je trenutno dovolj velik, da se lahko pogodi za novo pisarno s fikusom, tajnico in sijajno plačo.

Visoka plača, več kot dvesto tisočakov letno na čelu Gen-I, je trenutno Golobova največja slabost. Ministrstvo za gospodarstvo je prejšnji teden celo uvedlo prekrškovne postopke zoper energetska podjetja z Gen-I na čelu, ki naj bi z visokimi plačami menedžerjev kršila t. i. Lahovnikov zakon. Malo verjetno je, da bodo morali Golob in kolegi vračati deset tisoče evrov, kot namigujejo nekateri mediji – pri vsem skupaj gre le za to, da zgodba o Robertu Golobu in njegovih 200 tisoč evrih letno ne potihne prehitro. Med volivci je namreč dovolj takih, ki so pripravljeni odpustiti marsikaj, a visoke (in domnevno še nezaslužene) plače drugih ne zmorejo pogoltniti.

V četverčku KUL je Golobov izostanek z glasovnice še posebej v interesu Marjana Šarca. Zadnji novi obraz slovenske politike se je v štirih letih že dodobra izpel in ob usihajoči podpori v anketah ter ob grožnji novega novega obraza je vprašljiv celo prestop volilnega praga na spomladanskih volitvah.

Nekdanji komedijant Šarec daje danes vtis trpečega, odpisanega politika – še lani je zmogel ponuditi kak dovtip in odmeven zbadljiv citat, danes se strelja v koleno z izjavami, po katerih je obtožen revanšizma in načrtovanja čistk.

Nekdanji komedijant Šarec daje vtis trpečega, odpisanega politika – še lani je zmogel ponuditi kak dovtip in odmeven zbadljiv citat, danes se strelja v koleno z izjavami, po katerih je obtožen revanšizma in načrtovanja čistk. Namesto Janeza Janše je zdaj njegov glavni nasprotnik šef Nove Slovenije Matej Tonin, s katerim se ne trpita že iz domačega Kamnika – vsako priliko izkoristita, da se dajeta, pri čemer oba spregledata, da sta padla v rang političnih drugokategornikov in da s svojim obračunavanjem pomagata predvsem ta čas verjetno edinemu prvokategorniku slovenske politike.

Medtem ko na levi še slabih pet mesecev pred volitvami ne vedo prav dobro, pri čem so, kakšna so razmerja moči in česa se morajo bati, Janez Janša pridno vodi svojo volilno kampanjo in izkorišča priložnost, na katero je tako dolgo čakal. S pomočjo svojih najtesnejših sodelavcev, od Francija Matoza preko Boruta Dolanca do Roka Snežiča, pridno kadruje in čaka na april v najboljši možni kondiciji. Tudi če se bo moral po volitvah posloviti od položaja predsednika vlade, bo, zahvaljujoč na novo zgrajenemu omrežju svojih ljudi na ključnih funkcijah, ostal prvokategornik.