Direktor Urada RS za varstvo konkurence (UVK) Jani Soršak zapušča urad in se vrača nazaj v odvetniške vode. Kot je pojasnil v pogovoru za Finance, se na tem položaju ni nikoli videl dolgoročno. Za svoj največji uspeh šteje to, da je zaposlene prepričal o nujnosti preiskav, za neuspeh pa, da mu UVK ni uspelo izločiti iz ministrstva za gospodarstvo.
Kot je spomnil, je bil nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik zelo naklonjen izločitvi UVK iz sistema ministrstva, medtem ko je ta projekt pod aktualno ministrico za gospodarstvo Darjo Radić "malce zastal", saj zakon, ki bi to omogočil, še ni prišel niti v vladno obravnavo.Ob tem je Soršak poudaril, da se je v času, ko je opravljal funkcijo prvega moža UVK, od politikov pomena varstva konkurence najbolj zavedal prav Lahovnik, medtem ko razlike v delovanju pod nekdanjim premierjem Janezom Janšo ali sedanjim predsednikom vlade Borutom Pahorjem ni bilo. Sam je sicer prepričan, da ni bil nikoli marioneta v političnih rokah, saj mu nihče ni nikoli dal ne neposrednega ne posrednega navodila.
Za naprej mu upanje vplivata zlasti zdajšnji prvi mož protikorupcijske komisije Goran Klemenčič in direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj.
Sicer pa je Soršak spregovoril tudi o stanju glede konkurence v Sloveniji. Največjo grožnjo konkurenci po njegovih besedah predstavlja zasebni plenilski interes v navezavi s politiko. Zdi se mu "naravnost šokantno", koliko je pri nas koruptivnega vedenja na najvišji ravni gospodarstva in politike. Kot je tudi dejal, v Sloveniji ne moremo govoriti o optimalni pravni državi.
UVK je po njegovih besedah pomemben zato, ker ima njegovo razbijanje monopolov, kartelov in drugih konkurenčno nezakonitih ravnanj za posledico nižje cene. V tej luči je spomnil, da imamo prvič v zgodovini "zaradi regulatornih sprememb možnost izbirati dobavitelja elektrike". Verjame namreč, da brez odločbe UVK ne bi bilo akcije Rada Pezdirja oz. Društva za povračilo preplačane električne energije.
Odločitev sodišča, da zniža kazni elektrodistributerjem zaradi kartelnega dviga cen, ga je zelo razočarala. Obrazložitev sodne odločbe po njegovem mnenju kaže na nerazumevanje namena oglabljanja podjetij. "Gre za sistemsko težavo - absolutno neprimerno je da o tako visokih globah odloča sodnica ali sodnik posameznik, ne sodni senat," je zatrdil in sklenil, da zagotovo ni šlo za kakšen dogovor, saj so "sodišča neodvisna pri svojih presojah".
Soršak bi korporacijsko upravljanje izboljšal s privatizacijo državnih deležev, saj pri nas "nimamo kulture nevmešavanja države v vodenje državnih družb". "Pri nas se vodenje državnih družb skoraj brez izjeme dojema kot 'licenca za krajo'," je dodal.
Najbolj odporne proti pravilom konkurence so po njegovih besedah gospodarske javne službe, zlasti komunala, delno pa tudi energetski sektor in "mrežne storitve", kot so ceste, plinovodi ipd.
Na vprašanje, ali bo kriza razbila monopole v Sloveniji ali jih bo še utrdila, pa je Soršak odgovoril, da izkušnje držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da jih bo še utrdila. "V krizi se dosti ponudnikov s trga umakne. To pomeni, da je trg že avtomatično bolj skoncentriran, ker ne preživijo vsi," je pojasnil.