Revija Reporter
Slovenija

Sonja Gole je s kolegi iz ACH v sodni preiskavi zaradi suma 21-milijonskega oškodovanja ACH

STA

11. jul. 2018 9:51 Osveženo: 9:55 / 11. 7. 2018

Deli na:

Trije nekdanji vodilni menedžerji ACH so v kazenskem postopku, poroča portal Siol. Sodne preiskave naj bi potekale zoper dolgoletno predsednico uprave Adrie Mobil Sonjo Gole, nekdanjega direktorja družbe Protej, ki so jo ustanovili menedžerji ACH, Branka Šibakovskega in nekdanjo dolgoletno prvo finančnico ACH Vero Mihatović.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so za portal Siol potrdili, da vodijo sodno preiskavo zoper tri fizične in eno pravno osebo, osumljene zlorabe položaja ali zaupanja in pomoči pri tem kaznivem dejanju. Sklep o uvedbi sodne preiskave je pravnomočen. Na sodišču so namreč pojasnili, da so konec maja zavrnili vse pritožbe. To pa pomeni, da se je v tej zadevi že začel kazenski postopek.

Sodišče je preiskavo uvedlo zaradi suma 21 milijonov evrov vrednega oškodovanja ACH ob prenosu Adrie Mobila, novomeškega proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic, na menedžersko družbo Protej.

Kriminalisti so Goletovo, Mihatovičevo in Šibakovskega ovadili že pred tremi leti. Po navedbah Siola so kriminalisti v preiskavi našli več dokazov za sume oškodovanja ACH.

ACH je 66-odstotni delež Adrie Mobila prodal za zelo nizko ceno. Ob transakciji je bil ocenjen na vsega 20 milijonov evrov. To je enako zgolj dvakratniku dobička, ki ga je Adria Mobil ustvarila samo v kriznem letu 2013.

V ACH ob prodaji Adrie Mobila niso dobili denarja, ampak le pobot terjatev za dividende. Formalno pokritje za sporno lastniško operacijo so si namreč v ACH in Proteju zagotovili s skupščinami obeh družb. Na teh so izglasovali, da mora ACH svojim delničarjem na čelu s Protejem izplačati za 27 milijonov evrov dividend. Hkrati bi moral ACH za 22 milijonov evrov dividend prejeti še od Adrie Mobila.

Oboje se ni zgodilo, saj je ACH svojo obveznost do Proteja poravnal kar z večinskim deležem Adrie Mobila. S tem je Goletova svoje delničarje postavila v neenak položaj, saj je "dividende" - v obliki večinskega deleža Proteja - dobil le Protej, preostalih 405 solastnikov ACH pa ne.

V Proteju in ACH so v ugodnejši položaj spravila tudi enega od upnikov - Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Pri tej sta namreč zastavila delež v Adrii Mobilu, daleč najvrednejše premoženje tega poslovnega sistema, s čimer se niso strinjali v preostalih bankah upnicah.

Tudi v DUTB so imeli očitno svojo računico, piše Siol. Marca 2015 so terjatve do ACH in Proteja prodali ameriški investicijski banki Bank of America Merril Lynch, ta pa jih je kmalu zatem preprodala in pri tem ustvarila 20 milijonov evrov dobička.

Kriminalisti so Goletovo vnovič obiskali konec junija letos, ko so preiskovali sum zlorabe položaja v zadevi nakupa poslovnega deleža družbe Protej v obdobju 2011-2012. Takrat je pet odstotkov družbe Protej prešlo v last zamejskega holdinga KB 1909, ki je v istem času od Adrie Mobila dobil 5,6 milijona evrov posojila. Toda posla Goletova več let ni razkrila, šele v začetku 2016 je zahtevala vpis tega deleža v sodni register.

V istem času se je namreč okrepila vojna za ACH, po družbeniški pogodbi pa so imeli vsi solastniki Proteja predkupno pravico do odkupa posameznih deležev sorazmerno z dotedanjim lastništvom.