Solidarnostni dodatek naj bi prejelo kar 710.000 ljudi

Osrednja rešitev zakona je 150 evrov vreden solidarnostni energetski dodatek, ki ga bo prejelo okoli 465.000 upokojencev, ki so imeli decembra največ 1000 evrov pokojnine, okoli 67.000 tistih, ki so bili decembra upravičeni do denarne socialne pomoči ali varnostnega dodatka, pa tudi decembra upravičeni do nadomestila za invalidnost.

Prav tako bo dodatek pripadel prejemnikom otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodninskega razreda, takih je bilo v decembru okoli 139.000. Poleg tega pa še prejemnikom dodatka za veliko družino, ki jih je približno 26.000, in rejnikom, ki so imeli decembra sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo.

Solidarnostni energetski dodatek bo izplačan enkrat, le okoli 6000 tistih, ki imajo štiri ali več otrok, bo prejelo še dodatnih 50 evrov.

Izplačila bodo izvedena najpozneje do 15. aprila. Zanje je predvidenih okoli 108 milijonov evrov iz sklada za podnebne spremembe.

Za tri mesece, od 1. februarja do konca aprila, bodo vsa gospodinjstva oproščena plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije.

Prav tako za tri mesece bodo zamrznjene tarifne postavke za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev.

Znižanju omrežnin sicer odločno nasprotuje Agencija za energijo, saj da je to v nasprotju z evropskim pravom. Na to je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, manjšinski delničarji v elektrodistribucijskih družbah pa so že ob obravnavi predloga zakona na matičnem delovnem telesu v DZ v primeru sprejema zakona napovedali vložitev pobude za oceno njegove ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje njegovega izvajanja.

Društvo Mali delničarji Slovenije bo zahtevalo ustavno presojo določbe, ki se nanaša na znižanje tarif, in predlagalo začasno zadržanje tega zanje spornega člena. Gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bi morali sredstva za pokritje izpada omrežnine pokriti iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, ne pa iz rednega poslovanja delniških družb.

Društvo omenjenemu členu nasprotuje iz več razlogov. Med drugim posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5-odstotni lastniki v vseh petih elektrodistributerjih, povzroča ekonomsko škodo distributerjem in delničarjem zaradi izpada prihodka iz omrežnine, ogroža stabilno poslovanje elektrodistributerjev, poslabšali se bodo količniki zadolževanja, upočasnjuje zeleno transformacijo, gre pa tudi za nedovoljeno državno pomoč, so našteli.

"Če bo ustavno sodišče pobudo vzelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje četrtega člena zakona, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo in se bodo lahko nemoteno izvajali," so še navedli v društvu.