Šokirana Norveška žaluje za žrtvami skrajneža

Norveška je še vedno v šoku po petkovih napadih desničarskega skrajneža, ki sta po zadnjih podatkih terjala 93 smrtnih žrtev, še približno toliko ljudi je bilo ranjenih. V Oslu je bila v nedeljo spominska maša za žrtvami, policija pa preiskuje, ali je napadalec, ki naj bi napad načrtoval vsaj od leta 2009, res deloval sam, kot trdi.

Žalne maše v katedrali v Oslu so se udeležili kralj Harald V. in drugi člani kraljeve družine, premier Jens Stoltenbeg ter člani vlade.

Stoltenberg je dejal, da je "vsaka žrtev svoja tragedija". Povedal je, da je osebno poznal več oseb, ki so umrle, ter napovedal, da bodo kmalu objavili seznam žrtev in njihove fotografije. "Tedaj bo na dan prišla vsa razsežnost zla," je dejal s strtim glasom.

Številni ljudje so ves konec tedna pred katedralo polagali cvetje in prižigali sveče, v znak žalovanja pa so zastave spuščene na pol droga.

"Ljudje so prestrašeni in šokirani. Vsi zbiramo vtise oziroma bi želeli, da se v to jutro ne bi zbudili, toda taka je realnost in z njo se bomo morali soočiti," je v soboto za STA dejala Slovenka, ki živi v Oslu, Irena Jakopanec.

Napadalec, 32-letni norveški državljan Anders Behring Breivik, je svojemu odvetniku povedal, da je bombni napad v Oslu in strelski pohod na bližnjem otoku Utoya izvedel sam. Kot je dejal, je želel z napadoma kaznovati in spremeniti norveško družbo.

Že v soboto je policiji dejanje priznal, ni pa zanj prevzel kazenske odgovornosti niti ni razkril svojega motiva. Policija je Breivika obtožila terorizma, pred sodnika pa bo prvič stopil v ponedeljek.

Medtem še vedno teče iskalna akcija pogrešanih po napadih. Morebitne dodatne žrtve bombnega napada iščejo v uničenih vladnih poslopjih v Oslu, poleg tega pa pogrešajo še nekaj udeležencev počitniškega tabora norveških laburistov na otoku Utoya. Za slednje sumijo, da so se utopili, ko so v begu pred strelcem poskakali v vodo.

Norveška policija je v nedeljo blizu Osla izvedla operacijo, povezano s petkovima napadoma. Na nekem posestvu so iskali eksploziv, vendar niso našli ničesar, zato so nekaj pridržanih oseb kmalu izpustili. Breivik sicer trdi, da je deloval sam, vendar je nekaj prič v petek dejalo, da sta bila na otoku strelca dva, zato policija preiskavo še nadaljuje.

Na dan medtem prihajajo informacije o napadalcu. Gre za 32-letnega Norvežana, ki ne pripada nobeni organizaciji, je pa v zadnjih letih na spletu pogosto izražal svoja do priseljevanja in islama sovražna stališča.

Tik pred petkovim krvavim pohodom je na spletu objavil kar 1500 strani dolg manifest in 12-minutni video posnetek. Na slednjem je videti moškega z avtomatskim orožjem, oblečenega v potapljaško obleko s priponko, na kateri piše "lovec na marksiste".

V manifestu z naslovom "Deklaracija o neodvisnosti Evrope" pa je predstavil svoja prepričanja in poglede. Kritiziral je večkulturnost in trdil, da bi bilo treba priseljence, še posebej muslimane, iz Evrope izgnati.

Iz dokumenta je razvidno, da je skrajnež svoja napada načrtoval vsaj od jeseni 2009, in je napovedal, da bo zaradi napadov označen kot "največja nacistična pošast" po drugi svetovni vojni.

Na Facebooku je sebe opisal kot nacionalista in nasprotnika multikulturne družbe, zapisal je, da je "kristjan in konservativec". 17. julija je na Twitterju objavil zapis "Ena oseba s prepričanjem je enakovredna sili 100.000 ljudi, ki imajo le interese".

V zadnjem času je živel v manjšem mestu, kjer je imel biološko kmetijo. Po nekaterih navedbah bi lahko bila prav ta kmetija krinka za nabavo velikih količin umetnega gnojila in drugih kemikalij za izdelavo eksploziva. Samo maja naj bi nabavil kar šest ton gnojila. Bomba, ki je v petek odjeknila v vladni četrti Osla, je bila namreč izdelana iz umetnega gnojila in dizelskega goriva.

Napadalec se je policiji predal takoj, ko je prispela na otok Utoya. Je pa minilo kar pol ure, preden so policisti prišli na otok. Posebna protiteroristična enota, ki so jo obvestili o streljanju, je imela namreč težave pri nabavi čolna.

Norveški kralj Harald V. je napad na udeležence poletnega tabora označil kot "nepojmljivo tragedijo", medtem ko je premier Stoltenberg v soboto izjavil, da je bil otok Utoya "njegov otroški raj, ki se je spremenil v pekel". Petkove dogodke je označil za "nacionalno tragedijo", kakršne v državi niso doživeli od konca druge svetovne vojne.

Teroristična napada so ostro obsodile številne države in mednarodne organizacije po svetu. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je izrazil šok, obsodil nasilje in izrazil sožalje norveški vladi ter družinam žrtev, papež Benedikt XVI. pa je pozval k opustitvi sovraštva.

Ogorčenje in pretresenost nad napadi sta v soboto izrazila tudi slovenski predsednik Danilo Türk in premier Borut Pahor.

Norveška je sicer veljala za zelo varno državo. Ob petkovih napadih so se najprej pojavila ugibanja, da gre za delo islamskih skrajnežev, ki se maščujejo za sodelovanje države v operacijah v Libiji in Afganistanu. Policija pa je nato napadalca hitro označila za "desničarskega krščanskega fundamentalista".

Strokovnjaki opozarjajo, da so norveške in druge varnostne službe v regiji v zadnjem obdobju svojo pozornost v glavnem usmerjale na islamski terorizem, pri čemer so se jim očitno izmuznili skrajno desni oziroma protiislamski skrajneži.