Sodniški pogrom nad Reporterjem

Pred tremi leti smo razkrili, da vrsta sodnikov krši kodeks sodniške etike, ker poleg redne sodniške službe opravljajo še delo arbitra pri stalni arbitraži Gospodarske zbornice Slovenije. Čeprav je znano, da je svet za sodniško etiko pri Slovenskem sodniške društvu sprejel mnenje, da je sodelovanje sodnikov kot mediatorjev pri institucijah zunaj sodišča v nasprotju z načeli kodeksa sodniške etike. Gre za kršitev načel nepristranskosti, predanosti, združljivosti in ugleda. Med sodniki, ki so tako za zelo dobro plačilo kot arbitri reševali spore med gospodarskimi družbami pri GZS, smo našli tudi višjega sodnika z višjega sodišča v Ljubljani Franca Seljaka. Seljak se je očitno tudi zaradi tega zapisa kot sodnik dobesedno znesel nad našim tednikom.

Tožba iz Nemčije

Priložnost za obračun se mu je ponudila pri tožbi nemške filmske producentske hiše Jürgen Brüning Filmproduktion zoper podjetje Prava smer, nekdanjega izdajatelja Reporterja. Reporter dejansko s to producentsko hišo nikoli ni imel nič, pač pa smo aprila 2012 objavili članek z naslovom Vsi roza porno igralci, vsi Janezi Janše, v katerem smo opisali okoliščine nastajanja filma Jaz sem Janez Janša. V vlogi režiserjev, scenaristov in nastopajočih v filmu so bili trije akterji (Emil Hrvatin, Žiga Kariž in Davide Grassi), ki so se pred tem vsi uradno preimenovali v Janeza Janšo. Šlo je za avdiovizualni posnetek, ki nima umetniške teže, je pa po teži denarja, s katerim ga je obdarila država v imenu davkoplačevalcev, gotovo vrhunski dosežek. Producent filma je Zavod Maska, katerega ustanovitelj in vodja je Emil Hrvatin, koproducent pa Zavod Aksioma, ki ga vodi Davide Grassi.

 Koproducent filma je bila tudi RTV Slovenija, katero smo prisiljeni plačevati vsi, poleg tega je kot »finančna podpora« nastopil Slovenski filmski center, ki je javna ustanova, financira se iz državnega proračuna. V članku je bilo posebej poudarjeno, da je bil delež RTV Slovenija pri financiranju 19-odstoten (kasneje smo pisali tudi o natančni vsoti, ki nam je sprva niso navedli). Naša novinarka Biserka Karneža Cerjak je pri tem opozorila tudi na sicer vrtoglave vsote, s katerimi je država iz proračuna dolga leta zalivala zavoda Maska in Aksioma. 

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA