Sodnica je v soglasju s tožilcem Stanislavom Pintarjem in zagovornikoma Tovšakove in Gabrijelove narok preložila na konec avgusta. Turinekova je pojasnila, da je sporazum o priznanju krivde Tovšakove zavrnila, saj je predlagana pogojna kazen poldrugega leta zapora s preizkusno dobo petih letih presegla dopustno skupno pogojno kazen, ker je bila Tovšakova novembra lani v Ljubljani obsojena na enako pogojno kazen.

Dejala je tudi, da se mora zaradi zavrnitve sporazuma iz postopka izločiti, nadaljevala pa bo postopek proti Gabrijelovi, ki je tudi priznala krivdo.

Omenjeno kaznivo dejanje se nanaša na Vegradova posojila v višini več kot dva milijona evrov družbi pooblaščenki Vegrad Naložbe, s katerimi je ta lahko potem kupovala delnice podrejenega Vegrada.

"Gre za prepovedano ravnanje, kajti bistvo delniške družbe je, da delnice proda vlagateljem, ne pa da jih sama kupuje. Tako je delniška družba zbrala 35 odstotkov lastnih delnic, zakonski maksimum pridobivanja lastnih delnic je deset odstotkov, pa še to le pod določenimi pogoji. A ni bilo nobenih pogojev ne sklepov skupščine, pa se je dajal ogromen denar, da so se kupovale lastne delnice," je obtožnico februarja lani po navedbah medijev povzel tožilec Stanislav Pintar.

Ker lastne delnice nimajo glasovalne pravice je o vsem v Vegradu odločala uprava, saj so bili člani prav tako lastniki delnic, obvladovali pa so tudi družbo pooblaščenko Vegrad Naložbe, ki je že od prej imela polovico delnic Vegrada. "Vegrad so spravili v lasten žep," je dejal Pintar.

Obtožnica je Tovšakovi in Gabrijelovi očitala tudi oškodovanje upnikov pri domnevno spornih prenosih deležev iz Vegrada na Vegrad Naložbe, nato pa še za prenose deležev na štiri druge družbe. Leta 2009 sta prek Vemonta v Vegrad Naložbe prenesli za 2,4 milijona evrov osnovnih sredstev Vegrada, za katerega sta vedeli, da bo propadel.