Zamejski zgodovinar dr. Jože Pirjevec (nekdaj znan kot Giuseppe Pierazzi) je pred leti zoper kolumnista Reporterja dr. Boštjana M. Turka vložil odškodninsko tožbo. Razburila ga je kolumna iz junija 2011 z naslovom Referenti in renegati.
V njej je dr. Turk med drugim zapisal, da je Pirjevec (pod poitalijančenim imenom Giuseppe) stopil v nenavaden tip renegatstva (odpadništva), s tem, ko je svoje ime poitalijančil, čeprav za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Kot je znano, se je Pirjevec vse do leta 2002 v Italiji podpisoval kot Giuseppe in ne kot Jože. Pomeni, da je v fašizmu poitalijančeno ime uporabljal še po tem, ko so mnogi zavedni Slovenci svoja na silo od fašistov poitalijančena imena že zdavnaj nazaj poslovenili. To jim je italijanska zakonodaja omogočala.
Pirjevca je aprila lani s sodbo povozila že okrajna sodnica Suzana Husar Dobravec z okrajnega sodišča v Ljubljani. V celoti je zavrnila njegovo odškodninsko tožbo, v kateri je sicer zahteval šest tisoč evrov odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od leta 2011 naprej ter javno opravičilo. Ugotovila je, da Pirjevec nima nobene osnove za odškodnino, saj je po njenem Turk podal svojo oceno ravnanja Pirjevca, ki ga je mogoče označiti kot izneverjenje določenemu prepričanju.
Sodnica je tedaj zapisala, da je imel kolumnist za pisanje dejstveno podlago in mu ni moč očitati namena zaničevanja. Šlo je zgolj za izraz kritike ravnanja zgodovinarja v dopustnem okviru svobode izražanja. Po besedah sodnice je Pirjevec javna oseba, opredeljuje se do političnih vprašanj, zato je toliko bolj podan interes javnosti pri njegovih osebnih ravnanjih.
Dr. Boštjan M. Turk je navedel za primerjavo, da je zamejski pisatelj Boris Pahor ves čas svojega življenja striktno uporabljal slovensko ime. To kaže na tožnikovo lastno odločitev, da je do leta 2002 uporabljal italijansko ime Giuseppe.
Zdaj je okrajni sodnici v celoti pritrdilo še višje sodišče v Celju v senatu sodnikov Mirana Pritekelja, Nataše Gregorič in Karoline Pečnik. V celoti so zavrnili Pirjevčevo pritožbo (malenkost so popravili zgolj znesek sodnih stroškov) in poudarili, da je okrajna sodnica ravnala v skladu s sprejeto ustavno- sodno prakso. Predvsem tisto od Evropskega sodišča za človekove pravice. Šlo je za vrednostno sodbo konkretnega ravnanja zgodovinarja, ne pa za kritiko njegove osebnosti nasploh.
Razvidno je zgolj obsojanje tega, da je uporabljal svoje poitalijančeno ime še precej časa po padcu fašističnega režima v Italiji (še 57 let, vse do leta 2002!), čeprav za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Kot so še zapisali na višjem sodišču, je dr. Turk navedel za primerjavo, da je zamejski pisatelj Boris Pahor ves čas svojega življenja striktno uporabljal slovensko ime. To kaže na tožnikovo lastno odločitev, da je do leta 2002 uporabljal italijansko ime Giuseppe. Tako je po ugotovitvi sodnikov za zapis v kolumni »izkazana zadostna podlaga v dejstvih«.
Dodali so, da je okrajno sodišče pravilno sklepalo, da je tako njegovo ravnanje še posebej zanimivo iz razloga njegovega delovanja na območju, kjer je živel in ustvarjal. Ugoditev njegovi pritožbi bi, poudarjajo na višjem sodišču, prekomerno posegla v pravico dr. Turka do svobode izražanja.
