Sodni napad na Reporter

Zgodba o obsodbi urednika Reporterja Silvestra Šurle in novinarja Marka Medveška, katere avtorice so višje sodnice iz Maribora Breda Cerjak Firbas, Zdenka Klarič in Slavica Gabrovec,  je bizarna. Septembra 2009 je Žiga Pregelj, tedaj štirinajstletni učenec z osnovne šole v Renčah, na spletu našel pornografsko stran s podobo tamkajšnje šolske psihologinje Branke Pregelj Arčon (ni v sorodu z učencem). Ta je bila na fotografiji posneta v seksualni pozi z moškim, ki ni njej mož. Učenec je fotografijo s skritega internetnega naslova poslal svoji razredničarki, »odkritje« pa je razkril tudi vrstnikom v šoli in jim pokazal tri fotografije. Žigova razredničarka Mojca Saksida je fotografijo, ki ji jo je poslal, pokazala psihologinji Arčonovi, s katero sta prijateljici, psihologinja je zatrdila, da ne gre zanjo, pač pa za fotomontažo, zato je policiji prijavila neznanega pošiljatelja. Policisti so z IP-naslovom računalnika prišli do Žige, ki ga je psihologinja nato ovadila zaradi neupravičenega slikovnega snemanja, toda strokovnjak je pristnost fotografij potrdil.

Tu se je začel pravosodni teror. Novogoriška tožilka Branka Stanič je zoper Žigo začela kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja kazanja pornografskega materiala osebam, mlajšim od 15 let. Kazensko se je lotila 14-letnika, ker je pornografske fotografije poslal sovrstnikom!? Namesto da bi na okrožnem sodišču v Novi Gorici ustavili tožilsko šikaniranje fanta, je predsednica sodišča Darinka Kogoj učenca obsodila na vzgojno kazen z ukorom, zadevo so obravnavali celo v centru za socialno delo.

Zrno soli iz Kopra

Šikaniranje je na srečo ustavilo višje sodišče v Kopru in Žigo oprostilo (v senatu so bili sodniki Jelka Berglez, Aleš Arh in Mara Turk), toda druga novogoriška tožilka, razvpita Branka Oven, je začela kazenski pregon Žigovih staršev – Valterja in Katje Pregelj, ker sta o ravnanju pravosodja obvestila ustanovitelja šole, občino Renče - Vogrsko in svet staršev. S tem sta po mnenju Ovnove storila kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka po 287. členu kazenskega zakonika, ki prepoveduje razkrivanje osebnih podatkov mladoletnikov, ki se znajdejo v kazenskih postopkih. V tem primeru je starše oprostilo že okrajno sodišče v Novi Gorici (sodnik Jernej Kovše), oprostilno sodbo pa je po pritožbi tožilke potrdilo še višje sodišče v Kopru (v senatu so bili sodniki Aleš Arh, Mara Turk in Zoran Šfiligoj). Ugotovilo je namreč, da sta izvrševala roditeljsko pravico v skladu s koristjo njunega sina.

Sodba Metke Popivoda

Toda zadeva se ni končala, ampak se je tožilstvo spravilo še nad urednika in novinarja Reporterja, ker smo maja 2011, še sredi tožilsko sodnega napada na učenca in njegove starše, opozorili, kaj se dogaja. Pri tem smo zgodbo objavili na prošnjo staršev, ki sta želela tudi tako zaščititi svojega sina, pred objavo smo pridobili njuno pisno dovoljenje. Vseeno je tožilka Sonja Breznik z okrožnega tožilstva v Ljubljani na ljubljansko okrajno sodišče vložila obtožni predlog zoper Šurlo in Medveška zaradi kršitve tajnosti postopka v sostorilstvu, ker smo pač v članku objavili ime in priimek učenca ter imeni njegovih staršev. Ljubljanska okrajna sodnica Metka Popivoda je gladko sledila obtožbi in Šurlo ter Medveška lani res obsodila, čeprav je tudi tedaj 18-letni Žiga na sodišču pričal, da mu s člankom nismo v ničemer škodili.

Zmazek iz Maribora

Popivoda je za Šurlo odredila denarno kazen 2.100, za Medveška 1.840 evrov. Sodba je v posmeh pravnemu redu, saj je namen kazenskega člena »kršitev tajnosti postopka« zaščita mladoletnikov, ki se znajdejo v kazenskih postopkih, torej pravosodni aparat jih varuje, da njihova imena ne pridejo v javnost. V opisanem primeru je šlo za diametralno nasprotni primer: Žige Preglja sta se lotila tožilstvo in sodišče, Reporter je zgolj stopil v bran najstniku in staršem in obvestil javnost. V tem primeru pravosodje ni ščitilo mladoletnika, ampak ga je napadlo, potem pa se je spravilo še na naš tednik. Namesto da bi višje sodišče v Mariboru (ni znano, zakaj so zadevo reševali v Mariboru) sodno sramoto razveljavilo in Šurlo in Medveška oprostilo obtožb, jo je prejšnji mesec potrdilo. Žal sodnice Breda Cerjak Firbas, Zdenka Klarič in Slavica Gabrovec, ki so potrdile sodbo, niso zgolj »okrajni« problem, kot je Popivoda, ampak »višji«, saj sodijo na višjem sodišču.

Črkobralsko tolmačenje

V obrazložitvi svoje sodbe so se strinjale z vsem, kar je v svoji sodbi ugotovila Popivoda, oprostilna sodba zaradi iste zadeve za starše najstnika pa se jim ne zdi pomembna, »saj to zadevo ni enačiti z obravnavano zadevo«. Resnica je seveda nasprotna: tudi Reporter je ravnal v korist Žige, tako kot njegova starša. Zoper škodljivo sodbo smo po odvetniku Deanu Gončinu na vrhovno sodišče vložili zahtevo za varstvo ustavnosti, v kateri je Gončin poudaril, da kazenski zakonik glede prepovedi kršitve tajnosti postopka ščiti mladoletnika, v tem primeru pa smo mladoletnika ščitili starši in mi, ki smo ost članka usmerili zoper ravnanje tožilstva in sodišča. Sodišče bi se pri svoji oceni moralo dvigniti nad črkobralsko tolmačenje zakona (na črkobralsko prakso sodnic in sodnikov opozarja tudi ustavni sodnik Zobec) in slediti namenu zakonodajalca, ki je želel zavarovati mladoletnika.

Sodba samim sebi

Pri tem je odvetnik opozoril na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice De Haes in Gijsels proti  Belgiji, v kateri je to sodišče razsodilo v korist novinarjema, ki sta ostro kritizirala potek sodnega postopka pred sodiščem v Antwerpnu. Na Evropskem sodišču so zapisali, da je ob tako škandaloznem sojenju »nepredstavljivo, da bi novinarja molčala«. Podobne odločitve so sprejeli še v mnogih primerih. V primeru Reporterja pa kaže, da sta Šurla in Medvešek v resnici kaznovana zaradi kritike sodstva in tožilstva, pri čemer je očitek objave podatkov zgolj izgovor za kaznovanje, dodaja Gončin. Posebno ob upoštevanju dejstva, da sta bila za isto kaznivo dejanje Žigova starša oproščena obtožb. Jasno je, da je naš tednik odigral vlogo »javnega psa čuvaja«, to je tudi eden od namenov ustavne pravice do svobode izražanja, ki zajema tudi svobodo tiska. Lahko sklenemo z besedami uglednega odvetnika Jožeta Hribernika, da sodnik s pisanjem sodbe ne piše zgolj obtožencu, ampak tudi sam sebi. Prepričani smo, da bo krivična sodba na koncu propadla, če ne na vrhovnem, pa na ustavnem sodišču. Slej ko prej bo postalo v nebo vpijoče, kakšno sodbo so same sebi spisale črkobralske sodnice Firbasova, Klaričeva in Gabrovčeva.

Poskus zastraševanja

Po besedah Žigovega očeta Valterja Preglja ga ob lahkotnosti, neobjektivnosti in nestrokovnosti posameznikov na tožilstvu in sodišču, kakršnim je bil neposredno izpostavljen, obsodba Šurle in Medveška ne preseneča. Je pa kot državljan nad njo zgrožen in močno zaskrbljen. Novinarja sta kot predstavnika medija, ki si upa kritično opozoriti na družbene in pravosodne anomalije, izpostavljena močnejšim poskusom zastraševanja in discipliniranja iz vrst tistih, ki želijo biti (še naprej) nedotakljivi in bi po svoji podobi v duhu minulih revolucionarnih časov radi ustvarjali ali sooblikovali družbeni red.